Članki > Z malo spodbude do ne-kajenja med zaposlenimi

Z malo spodbude do ne-kajenja med zaposlenimi

CigaretaKajenje je navada, ki ima številne negativne posledice za zdravje ljudi. Čeprav je to osebna odločitev posameznika, lahko delovne organizacije pripomorejo k ozaveščanju zaposlenih o škodljivih posledicah kajenja ter jim nudijo pomoč in podporo pri odvajanju od kajenja. Različni programi odvajanja od kajenja, ki so namenjeni zaposlenim, se delovnim organizacijam finančno obrestujejo, saj se znižajo stroški bolniških odsotnosti in zviša produktivnost zaposlenih.

Sodoben način življenja prinaša številne negativne vplive na človekovo zdravje, med njimi so tudi velika količina stresa in negativni vplivi okolja. Pogosto lahko v različnih medijih preberemo ali slišimo, koliko škodljivih snovi vsebujejo zrak, hrana in pijače, kako negativno vplivajo na človeka številne električne naprave. Mnogim negativnim vplivom se ne moremo izogniti, kajenju in njegovim škodljivim posledicam pa se lahko rečemo »ne« kar sami.

Začelo se je s Kolumbom

Prvi uporabniki tobaka so bili Maji, a uporabljali so ga le ob obredih. V Evropo pa je tobak prinesel Kolumb. Javnost je sprva tobakove liste kritizirala, kljub temu pa so ob koncu 16. stoletja tobak poznali skoraj povsod po Evropi. Medičejci so tobak cenili, saj so ga uporabljali za zdravljenje migrene in nekaterih drugih bolezni tedanjega časa. Od takrat naprej so se občasno pojavljale gonje proti gojenju in uporabi tobaka (kralj Jakob, Klement VII., v Turčiji, Iranu in Indiji so uveljavili celo smrtno kazen za tobačne zasvojence). Poseg v pravico do kajenja si je dovolil tudi Hitler s pojasnilom, da je telo vsakega Nemca last Tretjega rajha in ga kot takega ne sme nihče ogrožati s kajenjem. Toda obstajali so tudi zagovorniki tobaka. Francoski pisatelj Moliere je celo izjavil: »Tobak je najboljša stvar na svetu in vsak verodostojen človek bi moral kaditi.«

Do začetka 20. stoletja so kadili samo moški, kasneje so začele kaditi tudi ženske. Danes opušča kajenje več dolgoletnih kadilcev kot kadilk. Raziskave so že v 50. letih prejšnjega stoletja pokazale, da je kajenje zelo škodljivo zdravju, a so se šele v 70. letih stvari začele premikati. Na ameriških sodiščih so se začele pojavljati tožbe zoper nikotinsko industrijo, a tožniki so bili različno uspešni.

Kaj pravijo statistike?

  • Danes kadi po svetu 1,1 milijarda ljudi in če se bo trenutni trend nadaljeval, bo leta 2025 kadilo 1,6 milijarde ljudi, od katerih jih bo za posledicami kajenja umrlo 10 milijonov.
  • Čeprav so videti kot bel bombaž, so cigaretni filtri narejeni iz zelo tankih vlaken plastike (celulozni acetat). Cigaretni filter razpada od 18 mesecev do 10 let.
  • V eni cigareti je dovolj nikotina, da bi odrasel nekadilec umrl, če bi pojedel 4 cigarete.
  • Znano je, da benzen povzroča levkemijo. V ZDA je 90 % vseh ljudi, izpostavljenih benzenu, kadilcev.
  • Kljub vsem protikadilskim prizadevanjem začne dnevno kaditi v ZDA 3000 otrok, po vsem svetu pa 80 do 100 tisoč otrok.
  • Polovica dolgoletnih kadilcev umre za boleznijo, povzročeno s kajenjem.
  • Na svetu vsakih 8 sekund umre človek za posledicami kajenja. To pomeni letno 5 milijonov umrlih.
  • V Sloveniji kadi 28 % moških in 22 % žensk.
  • Pri nas je več kadilcev na vzhodu države in manj na zahodu; več jih kadi med manj izobraženimi, največ v starosti 20 do 45 let – starejši opuščajo kajenje.
  • Življenjska doba kadilca je od 8 do 12 let krajša od pričakovane.
  • V Sloveniji vsako leto za posledicami kajenja umre približno 3500 ljudi.

Kadilci so videti starejši

CigaretaKajenje s seboj dokazano prinaša številne negativne posledice, med drugimi škodi dihalom (kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronični bronhitis, emfizem in pljučni rak), srčno-žilnemu sistemu (povišan krvni tlak in utrip, koronarno obolenje, srčna in možganska kap, erektilne težave zaradi oženja žil) in povzroča rakasta obolenja. Poleg vsega naštetega kadilci prebolevajo bolezni s težjimi oblikami poteka, počasneje okrevajo, so videti starejši od svoje kronološke starosti, imajo okvare zob in ustne votline, ….

Žrtve so tudi nekadilci

Tobačni dim iz okolja škodi tudi zdravju nekadilcev, saj slednji vdihavajo tobačni dim prav tako kot kadilci. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Do določene mere je nekadilce pred pasivnim kajenjem zaščitila država s protikadilsko zakonodajo, kadilcem pa lahko pomagamo z ozaveščanjem o posledicah kajenja in s programi, ki jim pomagajo pri opustitvi kajenja.

Zakaj vlagati v programe odvajanja od kajenja?

Kar 70 % rednih kadilcev navaja, da razmišljajo o prenehanju kajenja. Mnogi med njimi imajo za seboj tudi nekaj ponesrečenih poskusov opustitve kajenja, zato je finančno vlaganje podjetja v prenehanje kajenja zaposlenih toliko bolj smiselno. In kako je mogoče pomagati kadilcem, da bi prenehali z navado, ki jih ubija? Podjetje uvede »kulturo zdravja« – to je ustvarjanje delovnega okolja, kjer je zdravje in varnost zaposlenih vrednota, ki jo podjetje podpira in promovira skozi programe zdravja na delovnem mestu. Grajenje kulture zdravja pomeni, da je potrebno na vseh ravneh delovne organizacije sprejeti programe zdravja na delovnem mestu kot rutinski del poslovanja, ki je usklajen s splošnimi cilji podjetja. Rezultati takšne kulture so bolj zdravi in zadovoljni zaposleni, prav tako pa tudi zmanjšani stroški zdravstvene oskrbe in večja produktivnost delavcev. Zaposleni, ki kadijo, predstavljajo za delovne organizacije strošek zaradi bolniških odsotnosti, ki so posledica težav, povezanih s kajenjem, ter pogosto zmanjšane produktivnosti. Prav zato se vlaganje podjetja v programe odvajanja od kajenja finančno obrestuje. Če podjetje nameni 1 denarno enoto v program za ozaveščanje o nevarnosti kajenja in za odvajanje delavcev od kajenja, se mu povrnejo od 1,26 do 2,05 denarne enote predvsem zaradi zmanjšanega absentizma (ugotavlja Karen Eckes po analizi več kot 50 različnih raziskav v ZDA).

Programi odvajanja od kajenja tudi na delovnem mestu

Programi odvajanja od kajenja za zaposlene vključujejo različne aktivnosti, kot so vključevanje zaposlenih v podporne skupine ali uporabo brezplačnega svetovalnega telefona, kjer zaposleni dobijo pomoč in podporo ob odvajanju od kajenja. Pogosto programi vključujejo tudi delavnice odvajanja od kajenja in promocijske aktivnosti, katerih namen je osveščati vse zaposlene o nevarnostih kajenja. Programi se običajno izvajajo na delovnem mestu. Izobraževalni in podporni programi na delovnem mestu so relativno uspešni:

  • Individualni presejalni pogovori o uporabi tobaka in želji po prenehanju kajenja s svetovalcem uspešno pomagajo zaposlenemu pri prenehanju kajenja.
  • Svetovalci za odvajanje od kajenja so posebej izobraženi za svoje delo, zato so praviloma uspešni; lažje identificirajo še nerazkrite kadilce in spremljajo napredek pri odvajanju od kajenja; lahko ustanovijo podporne skupine v podjetju, prinesejo informativne materiale in informacije o možnostih lajšanja težav pri odvajanju z nikotinskimi nadomestki.

Programi odvajanja od kajenja so veliko bolj uspešni v podjetjih s „kulturo zdravja“. V takšnih podjetjih namreč večina zaposlenih deluje v smeri izboljšanja svojega zdravja in to spodbudno okolje deluje pozitivno tudi na kadilce, da začnejo razmišljati o prenehanju kajenja.

Viri:

  1. Eckes, K. Return On Investment: In-depth analysis of over 50 studies combined with Health Fairs Direct’s 14 years of industry expertise providing positive ROI strategies along with common errors that effect ROI results. Dostopno na spletni strani http://www.healthfairsdirect.com/
  2. Kadi le še četrtina Slovencev (2010). Dostopno na spletni strani http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/kadi-le-se-cetrtina-slovencev.html
  3. Kajenje – škodljivi učinki (2006). Dostopno na spletni strani http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2164
  4. Kako preživeti dan brez cigarete? Dostopno na spletni strani http://www.revijakapital.com/life/clanki.php?idclanka=13
  5. Tobacco-Use Cessation. Dostopno na spletni strani http://www.cdc.gov/workplacehealthpromotion/implementation/topics/tobacco-use.html
  6. Tobak – hujši od največjih zločincev (2007). Dostopno na spletni strani http://www.ona-on.net/tobak—hujsi-od-najvecjih-zlocincev/
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas