Članki > Vzroki za zdolgočasenost

Vzroki za zdolgočasenost

ZdolgočasenostZdolgočasenost na delovnem mestu je zelo razširjen pojav, do katerega lahko pride zaradi neustrezne izbire poklica, neustreznega delovnega mesta ali kombinacije obojega. Namesto da bi v zvezi s svojo zdolgočasenostjo nekaj ukrenil – recimo, se pogovoril z nadrejenim o dodatnih in zanimivejših delovnih nalogah, razmislil o menjavi službe, morda celo prekvalifikaciji ipd. – posameznik vztraja na svojem delovnem mestu in z različnimi vedenjskimi strategijami ne le ohranja, temveč intenzivira stanje zdolgočasenosti.

Rothlin in Werder (2008) sta prepričana, da zdolgočasenost ni povezana zgolj z neuspešnim iskanjem veselja in smisla v delu. Vse kaže, da obstaja tveganje tako pri ljudeh, ki si želijo v svojem delu najti veselje in smisel, kot tudi pri ljudeh, ki teh želja nimajo posebej izraženih. Vendarle pa obstajajo nekatere pasti, ki se jim lahko izognemo.

Neustrezna izbira poklica

Ljudje izbirajo poklic zaradi različnih razlogov in pogosto se zgodi, da ne izberejo tistega, ki bi mu pravzaprav želeli slediti. Pogosto se ljudje pri izbiri poklica odločajo glede na varnost in perspektivnost poklica ali višine plače, zanemarijo pa svoje zanimanje, veselje do določenega dela. A ljudje, ki se odločijo zgolj v prid položaju in razvoju kariere na področju, ki jih pravzaprav ne zanima, se slej ko prej na delu začnejo dolgočasiti.

Neustrezno delovno mesto

Ustrezna izbira poklica še ne zagotovi ustreznega delovnega mesta. Lahko se zgodi, da se ljudje znajdejo na napačnem področju svoje stroke ali morda zgolj v napačnem podjetju/instituciji. Zgodi se, da nadrejeni opravijo vse zanimivo delo, ostalim pa pustijo suhoparne naloge ali pa ostanejo sploh brez dela. Neustrezno delovno mesto je lahko tudi tisto, kjer so možnosti za napredovanje in razvoj omejene, kjer se posameznik ne ujame s sodelavci, kjer so njegova vloga in delovne naloge preveč kompleksne ali nejasne ipd.

Zdolgočasenost je pogostejša …

pri zaposlenih brez občutka povezanosti s podjetjem

Na prvi pogled se zdi, da lahko zdolgočasenost razvijejo prav vsi ljudje, vsaj v določenem obdobju svoje kariere. Predvsem imajo tveganje tisti, ki jih področje njihovega dela v osnovi ne zanima preveč ali tisti na nižjih položajih, ki dobivajo premalo nalog in izzivov, možnosti za napredovanje pa so omejene. A vendar niti zaposleni na višjih položajih niso nujno varni pred sindromom zdolgočasenosti. Odnos do dela in podjetja, ki je pri tem bistvenega pomena, namreč ni toliko povezan z delovnim položajem posameznika, temveč z njegovo osebno povezanostjo s podjetjem.

Dejstvo je, da zdolgočasenosti zagotovo ne morejo utrpeti lastniki podjetij in samozaposleni, ki v svoj posel vložijo vso svojo energijo in so močno predani dejavnosti in delu, ki ju opravljajo. Za razliko od zaposlenih, ki ne delajo v lastnem podjetju in ki pogosto le čakajo, da bo čas za odhod domov, si samozaposleni ljudje običajno za vsak dan postavijo delovne cilje, ki jih držijo prijetno motivirane, in gredo domov šele, ko jih dosežejo.

pri pisarniških delih brez jasnih rezultatov dela in rokov

Zdolgočasenost je zelo značilna za razvijajoče se storitveno gospodarstvo in poklice, ki jih proizvaja. Večinoma so to pisarniška dela, kjer ljudje v osnovi delajo samostojno, rezultati njihovega dela pa so velikokrat nejasni in neoprijemljivi ter pomaknjeni nekam v prihodnost. Nasprotno pa se bo zdolgočasenost le redko pojavila v poklicih, kjer mora biti delo opravljeno v določenem trenutku oziroma se mora zaposleni takoj odzvati na določeno situacijo (natakarji, taksisti, zdravniki in medicinske sestre, kmetje, delavci v proizvodnji ipd.). Seveda imajo lahko ti ljudje pomanjkanje motivacije za delo, jih delo ne zanima, se na delu dolgočasijo ipd., vendarle pa se za razliko od pisarniških delavcev ne morejo pretvarjati, da svoje delo opravljajo, ko ga v resnici ne. V poklicih, kjer se od zaposlenih zahtevajo merljivi in konkretni rezultati dela, s čimer je onemogočeno pretvarjanje, da ljudje delajo, ko v resnici ne, se zdolgočasenost torej ne more razviti.

ZdolgočasenostEpidemija zdolgočasenosti pred vrati

Psihologi se strinjajo, da pojav in porast zdolgočasenosti na delovnem mestu nista šala. Napovedujejo celo epidemijo dolgočasja na delovnem mestu. Gore dokumentacije, brezosebna tehnologija, neskončni sestanki, birokracija in informacijske preobremenitve delavce mrtvičijo – in to ne le zaposlene v monotoni, mehanični, ponavljajoči se industriji, ampak celo tiste v dinamičnih in zanimivih poklicih.

Na Univerzi v Central Lancashireu (po Hollis, 2007) so ugotovili, da kar tretjina britanskih delavcev poroča o zdolgočasenosti na delovnem mestu, celo v poklicih, za katere tega ne bi pričakovali, npr. poučevanje, trženje, pravo in menedžment. Dolgočasenje je tako drugo najpogosteje potlačeno čustvo na delovnem mestu v Veliki Britaniji.

Dve uri za osebne zadeve

Tudi tretjina od več kot 10.000 intervjuvanih uslužbencev v ZDA je poročala, da nima dovolj dela oziroma da so pod-obremenjeni (Malachowsky, 2011). Pod-obremenjeni delavci vsak dan porabijo dve uri delovnika za osebne zadeve, ki nimajo nobene povezave z njihovim delom, a so zanje plačani: npr. pišejo osebna elektronska sporočila, brskajo po zabavnih spletnih straneh, igrajo spletne igre, nekateri pa na delovnem mestu celo razvijajo lastne podjetniške ideje. Nekaj manj kot polovica vseh anketiranih je kot najpogostejšo dejavnost odvračanja pozornosti od dela navedla brskanje po spletu, petina pa druženje s sodelavci.

Prof. dr. Argio Sabadin s Katedre za psihologijo dela Filozofske fakultete v Ljubljani je v intervjuju (Kordigel, 2009) povedal, da je v švicarski raziskavi tretjina vprašanih menila, da je uporaba interneta na delovnem mestu za osebne namene upravičena, vsak deseti pa je odgovoril, da je pri delu pod-obremenjen.

10 vprašanj za ugotavljanje zdolgočasenosti

Rothlin in Werder (2008) sta pripravila listo (Tabela 1), sestavljeno iz 10 vprašanj, s pomočjo katere lahko posameznik hitro ugotovi, ali trpi za zdolgočasenostjo na delovnem mestu. Če posameznik na več kot štiri vprašanja odgovori z »da«, lahko zaključi, da se je zdolgočasenost pri njem že razvila ali se začenja razvijati.

Tabela 1. Lista z vprašanji za ugotavljanje zdolgočasenosti na delovnem mestu.

Vprašanja

VIRI:

  1. Hollis L. Dulling down. The Guardian, februar 2007. http://www.guardian.co.uk/money/2007/feb/24/careers.work
  2. Kordigel T. Ko dolgčas postane bolezen. Večerova priloga Bonbon, september 2009. http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_xp/2009/09/29/2009-09-29-BONBON-STR-1-48.pdf
  3. Malachowsky D. Wasted time at work costing companies billions, 2005. http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2005/07/11/wastingtime.TMP&ao=all
  4. Rothlin P, Werder PR. Boreout! Overcoming workplace demotivation. London, Filadelfija: Kogan Page Limited, 2008.

 

Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas