Članki > Vlaganje v zdravje zaposlenih – donosna naložba

Vlaganje v zdravje zaposlenih – donosna naložba

DenarVse bolj prepoznan je pomen skrbi, ki jo delovne organizacije namenjajo zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Zdravi zaposleni namreč manj izostajajo z dela in so bolj produktivni, s tem pa ključno prispevajo k uspešnosti podjetja. Prav tako je dokazano, da se vlaganje v zdravje zaposlenih podjetjem dolgoročno povrne. Kljub krizi oziroma ravno zaradi nje je smotrno vlagati v celostno zasnovane programe promocije in krepitve zdravja zaposlenih.

Zaradi bolniških odsotnosti v Sloveniji letno izgubimo več kot 10 milijonov delovnih dni, katerih stroški znašajo kar okoli 400 milijonov evrov. Med glavnimi vzroki za bolniško odsotnost so poškodbe, bolezni kostno-mišičnega sistema in duševne motnje. Vse to so težave, ki jih je s pravočasnim ukrepanjem mogoče preprečiti oziroma uspešno obvladovati s programi promocije in krepitve zdravja zaposlenih. Številne raziskave ugotavljajo, da zdrav življenjski slog izboljša splošno kvaliteto življenja. DuPontova raziskava (Chandrasekaran, 2003) je pokazala, da je skoraj 70 % obiskov pri zdravniku povezanih z življenjskim slogom posameznika. Na primer bronhitis zaradi kajenja, želodčne težave zaradi stresa, srčno-žilne težave zaradi premalo telesne dejavnosti in podobno. Veliko težav, zaradi katerih obiščemo zdravnika, bi torej lahko sami preprečili z bolj zdravim življenjskim slogom.

Skrb za zdravje zaposlenih

Programi promocije in krepitve zdravja zaposlenih prinašajo delovnim organizacijam številne koristi:

  • Večja varnost na delovnem mestu.
  • Manjše tveganje za poškodbe pri delu.
  • Zdravje in dobro počutje zaposlenih.
  • Manjša fluktuacija.
  • Manjši stroški bolniških odsotnosti.
  • Večja produktivnost.
  • Zadostitev členom v novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki delodajalcem nalagajo izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.

Ljudje veliko časa preživimo na delovnem mestu, zato je to idealen kraj za spodbujanje zdravega načina življenja. Delovne organizacije lahko z uvedbo različnih ukrepov, še bolje pa s celostno zasnovanimi programi spodbujajo zaposlene k telesni dejavnosti, zdravemu prehranjevanju, zmanjševanju stresa in opuščanju kajenja. Z naštetimi programi lahko vplivamo na boljšo telesno pripravljenost in zdravstveno stanje zaposlenih s tem pa posledično tudi na zmanjšanje absentizma, prezentizma in fluktuacije.

Delavec, ki ni zdrav, slabo telesno in miselno deluje, je nezbran pri delu in nemotiviran, kar se lahko pokaže v upadu storilnosti, slabši kvaliteti dela, prav tako se poveča možnost za nesreče pri delu. Bolan delavec – tako v primeru telesne kot duševne bolezni – izostane z dela, v tem primeru govorimo o absentizmu, lahko pa zaradi različnih razlogov ostaja na delu, kljub temu da bi zaradi bolezni ali duševne stiske moral ostati doma, saj ne more dobro opravljati svojega dela. Slednji pojav imenujemo prezentizem.

Zaposleni cenijo skrb podjetja

Zaposleni pogosto cenijo skrb podjetja za njihovo zdravje, zato se poveča njihova pripadnost podjetju in ne razmišljajo o zamenjavi delovnega mesta (fluktuacija), poleg tega so bolj zadovoljni in motivirani za delo, kar se odraža v večji produktivnosti. Izboljšajo se odnosi med zaposlenimi in odnosi z nadrejenimi, s tem pa se zmanjša število konfliktov v delovni organizaciji, ki sicer negativno vplivajo na delovno moralo zaposlenih. Zdravi in zadovoljni zaposleni so torej pomembni za uspešnost podjetja.

Donosnost vlaganja v zdravje zaposlenih

DenarRek, da so zdravi zaposleni kapital podjetja, še kako drži. Vlaganje v zdravje zaposlenih se podjetjem dolgoročno obrestuje. Delodajalci lahko sami preračunajo, kolikšni so posredni in neposredni stroški bolniških odsotnosti v njihovem podjetju ter za koliko se mora znižati odstotek bolniških odsotnosti, da bodo »pokrili« stroške vlaganja v zdravje zaposlenih. Običajno že preprosti izračun pokaže smotrnost vlaganja v zdravje zaposlenih, ki pa seveda mora biti premišljeno in načrtovano. Poenostavljen primer nam recimo pokaže, da bi podjetje 5-dnevna odsotnost zaposlenega (s povprečno bruto plačo 1.510 EUR) zaradi bolezni stala 324 EUR (pri tem niso všteti indirektni stroški kot so npr. upad produktivnosti, strošek za nadomestnega delavca ipd.).

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA, 2010) navaja, da je donosnost naložbe v kakovosten program promocije zdravja zaposlenih lahko tudi v razmerju 1:5, kar pomeni, da za vsak vložen evro, podjetje prihrani 5 evrov. Delodajalec prihrani predvsem na račun zmanjšanja bolniških odsotnosti ter povečanja produktivnosti zaposlenih. Pogosto bi si želeli, da se pozitivni rezultati vlaganja v zdravje zaposlenih pokažejo takoj, a potrebno se je zavedati, da vsak program potrebuje določen čas, da se uveljavi. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko že po prvem letu izvajanja pričakujemo določene pozitivne spremembe, večje prihranke na račun zmanjšanja bolniških odsotnosti in večje produktivnosti zaposlenih pa lahko pričakujemo šele po približno treh letih sistematičnega izvajanja programa. Pozitivni rezultati so zelo odvisni tudi od same promocije programa in zavzetosti vodstva za izvajanje programa. Pomanjkanje vključenosti vodstvenih kadrov se lahko odraža v tem, da zaposleni programa ne bodo »vzeli za svojega« in ne bodo želeli sodelovati v aktivnostih, ki jih ponuja program.

Pomembno je tudi duševno zdravje

Ko govorimo o zdravju, velikokrat najprej pomislimo na telesno zdravje, na duševno zdravje pa pogosto pozabimo. A po ocenah mreže Mental Health Economics European Network (MHEEN) iz leta 2008 se vsako leto kar eden od štirih (132 milijonov) Evropejcev sooča s težavami v duševnem zdravju. To stane vsako evropsko gospodinjstvo več kot 2.200 evrov na leto. Stroški se kažejo na različnih področjih, daleč najpomembnejše breme pa je izgubljena produktivnost na delovnem mestu. Primerjava duševnih bolezni, npr. depresije, s srčno-žilnimi boleznimi v EU pokaže več kot enkrat večjo izgubljeno produktivnost na račun depresije, in sicer 76 milijonov evrov proti 35 milijonom evrov. Delodajalci bi torej morali razmišljati v smeri implementiranja celostno zasnovanih programov, katerih cilj je izboljšanje tako telesnega kot duševnega zdravja zaposlenih. Eden takih programov je tudi Program podpore zaposlenim, ki ga izvajamo v Skupini IRI Ljubljana.

Skrb za zdravje zaposlenih tudi v času krize

Veliko delodajalcev zaradi krize krči stroške, kjer menijo, da lahko, velikokrat je to prav na področju skrbi za zdravje zaposlenih. Seveda pa obstajajo tudi delodajalci, ki se zelo dobro zavedajo, da vlaganje v zdravje zaposlenih ni strošek, ampak investicija, ki se jim hitro povrne, ter zato tudi v času krize posvečajo pozornost tako duševnemu kot telesnemu zdravju zaposlenih. To je v času krize še posebej dobrodošlo, takrat se namreč težave zaposlenih pogosto poglobijo ali namnožijo, z ustrezno podporo in pomočjo pa lahko preprečimo, da bi te težave začele negativno vplivati na zdravje zaposlenih.

Viri:

  1. Chandrasekaran, N. K. (2003 ). Occupational Health – An Investement Benefits of Promoting Employee Health. Indian Journal of Occupational and Environmental Medicine, 7 (2), str. 23-26.
  2. EU-OSHA (2008). Poslovne koristi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Facts 77.
  3. EU-OSHA (2010). Workplace Health Promotion improves productivity and well-being . Dostopno na spletni strani http://osha.europa.eu/en/press/press-releases/workplace-health-promotion-improves-productivity-and-well-being

  4. Premaknimo Evropo z vlaganjem v zdravje delavcev (2007). Dostopno na spletni strani http://www4.kclj.si/index.php?m=5&s=6&id=120&d=29

  5. Turk, E. in Albreht, T. (2010). Ekonomsko breme duševnih bolezni. Zdrav Vestn (79), str. 531-563.
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas