Članki > Ukrepi za odpravljanje prezentizma – strošek ali investicija?

Ukrepi za odpravljanje prezentizma – strošek ali investicija?

PrezentizemPrezentizem je pojav, ko so zaposleni prisotni na delovnem mestu, čeprav bi zaradi bolezni ali drugih razlogov morali biti doma. Njihova storilnost je zaradi tega nižja, možnost napak in nesreč pri delu pa veliko večja, kot če bi bili popolnoma zdravi.

Šele v zadnjem času se je začelo več pozornosti namenjati pojavu prezentizma na delovnem mestu. Izraz je skovanka dveh angleških izrazov »present« in »absenteeism« ter opisuje pojav, ko je posameznik prisoten na delovnem mestu, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit zaradi različnih razlogov, kot so bolezni, stres, duševne stiske, skrb za zdravje bližnjih, finačnih ali pravnih težav.

Najpogostejši razlogi, ki zaposlene vodijo v prezentizem so:

  • občutek, da si ne morejo dovoliti dneva izostanka,
  • nimajo zagotovljenega nadomestnika, ki bi v primeru njihove odsotnosti prevzel naloge, za katere so odgovorni,
  • ko se vrnejo na delo, jih čaka še večja količina dela,
  • obveza, da se morajo osebno udeležiti pomembnih dogodkov ali sestankov,
  • zaskrbljenost za varnost zaposlitve.

<Utrujen delavec – slabša kvaliteta dela

Delavci prihajajo v službo z različnimi obolenji oziroma s kroničnimi ali epizodnimi tegobami kot so artritis, bolečine v hrbtenici, alergije, astma, migrene in druge vrste glavobolov, prebavne motnje, depresija, gripa, prehlad. Vsa ta obolenja vplivajo tako na kvantiteto dela (ljudje delajo počasneje kot običajno) kot tudi na kvaliteto dela (pojavljajo se napake pri delu), pri čemer so posledice odvisne od težav, ki tarejo zaposlenega, in narave dela.

Posledice prezentizma se lahko pri posamezniku kažejo v:

  • podaljšanem času za izvedbo dela,
  • znižani kvaliteti dela,
  • znižani izvršilni sposobnosti (iniciativnost, organizacija in načrtovanje lastnega dela, sposobnost reševanja problemov…),
  • znižani količini dela,
  • znižani motivaciji,
  • poslabšanju zdravstvenega stanja prizadetega delavca in tudi sodelavcev, kadar gre za nalezljive bolezni.

<Krajša bolniška odsotnost je včasih nujna za učinkovit povratek na delo

Krajša bolniška odsotnost je v številnih primerih dolgoročno učinkovitejša strategija spoprijemanja z boleznijo, saj posamezniku omogoči ustrezno okrevanje in učinkovit povratek na delo. Bergström in sodelavci (2009) ter Hansen in Andersen (2009) so z longitudinalnima študijama potrdili, da prezentizem dolgoročno negativno vpliva na zdravje zaposlenih. Zaposleni, ki so bili več kot petkrat letno prisotni na delu kljub bolezni, so bili v naslednjem letu in pol oz. treh letih pogosteje dlje časa v bolniškem staležu. Prav tako je ta skupina zaposlenih čez leto in pol oz. čez tri leta svoje zdravje ocenila slabše kot skupina, za katero ni bil značilen pogost prezentizem.

Goetzel in sodelavci (2004) so na podlagi pregleda velike baze podatkov in ugotovitev objavljenih študij, zaključili, da so stroški delodajalca, povezani s prezentizmom, v večini primerov za 18 % do 60 % višji kot ostali zdravstveni stroški delodajalca. Prav tako so ocenili, da največje breme predstavljajo visok krvni tlak (392$ na zdravstvenega upravičenca letno), bolezni srca (368$), depresija in druge duševne motnje (348$) ter bolezni sklepov (327$).

<Soodvisnost med absentizmom in prezentizmom – reševanje le v paketu

Številne delovne organizacije sklepajo, da nizek delež bolniških odsotnosti pomeni dobro zdravstveno stanje zaposlenih. Takšna ocena je lahko lažno pozitivna. Kljub nizki stopnji absentizma je namreč lahko v organizaciji prisoten visok prezentizem. Le-ta se kaže kot posledica ukrepov za zniževanje absentizma, ko zaposleni čutijo pritisk v smeri izogibanja bolniškim odsotnostim. Zato lahko ukrepi za zniževanje absentizma, brez istočasnega merjenja prezentizma, pripeljejo do tega, da se produktivnost zaposlenih, kljub znižanju absentizma, ne izboljša.

Abs in prezZa delovno organizacijo lahko prezentizem predstavlja še večji strošek kot absentizem. Problem je, da lahko z vidika finančne izgube skozi denarno enoto največkrat merimo le učinek absentizma, medtem ko prezentizem, ki je bistveno bolj obsežen pojav, velikokrat težje neposredno izmerimo. Odnos med tema dvema pojavoma bi lahko opisali s prispodobo ledene gore. Del ledene gore, ki je nad morsko gladino predstavlja absentizem, večji del pod gladino pa prezentizem, ki je prikriti povzročitelj velikih stroškov v delovnih organizacijah. Ti stroški so indirektni in delodajalcem pogosto nevidni, vendar pa različne študije ugotavljajo, da stroški prezentizma presegajo stroške absentizma. Angleški raziskovalci tako ocenjujejo, da so stroški, ki so posledica prezentizma celo 1,8 krat večji kot stroški absentizma. Druga raziskava je pokazala, da je bila manjša produktivnost na delovnem mestu zaradi bolečin ali depresije skoraj trikrat večji strošek kot pa odsotnost z dela zaradi istih zdravstvenih težav. To pomeni, da je bil podjetju manjši strošek človek, ki je ostal doma zaradi bolečin ali depresije, kot pa tisti, ki je klub težavam prišel na delo, vendar njegove delovne zmožnosti niso bile na vrhuncu njegovih sposobnosti (Hemp, 2004).

Ukrepi za odpravljanje prezentizma – strošek ali investicija?

Ukrepi za odpravljanje prezentizma so vsekakor strošek za delovne organizacije, toda strošek predstavljajo tudi ljudje, ki prihajajo na delo bolni. Da bi se temu izognili, bi morali v delovnih organizacijah razumeti, da so ukrepi za odpravo prezentizma investicija in vpeljevati ukrepe kot so:

Analiza zdravstvenih problemov zaposlenih in redni zdravstveni pregledi.

Preventivni ukrepi, osveščanje in izobraževanje zaposlenih o preprečevanju poškodb, varnem delu, pomenu pravočasnega ukrepanja v primeru bolezni, ustreznem režimu zdravljenja, zdravem življenjskem slogu, obvladovanju stresa, tehnikah sproščanja ipd.

Izobraževalni programi namenjeni boljšemu obvladovanju specifičnih bolezni.

Individualna pomoč delavcem z zdravstvenimi težavami pri vračanju na delo po bolezni, urejanje njegovim zmožnostim ustreznega dela, prilagoditve pri delu, redno spremljanje in zagotavljanje podpore s strani nadrejenega.

Programi za krepitev zdravja, katerih glavni cilj je izboljšanje zdravja zaposlenih in ustvarjanje ugodnih delovnih pogojev. Eden takšnih je tudi Program podpore zaposlenim.

Ob dobro zasnovanih in izpeljanih ukrepih se investicija v zdravje zaposlenih delodajalcu dolgoročno gledano ne le povrne, temveč mu prinaša tudi dobiček na račun zmanjšanja bolniških odsotnosti in prezentizma ter povečanja produktivnosti zaposlenih (Aldana, 2002).

Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas