Članki > Skrivnosti samo-motivacije

Skrivnosti samo-motivacije

samomotiviranjeČeprav je pomembno, da zna vodja učinkovito spodbujati zaposlene k doseganju ciljev,  vedno bolj cenjena postaja tudi sposobnost posameznika, da se samo-motivira. Pomembno vlogo pri tem imajo posameznikove vrednote, njegova prepričanja v lastno učinkovitost in ustrezno zastavljeni cilji.


Vrednote in čustva kot temelj samo-motivacije

Pri samo-motivaciji so ključnega pomena naše vrednote in čustva. Vrednote, ki predstavljajo ideal, h kateremu stremi posameznik, so pomembno gonilo, ki ga žene naprej. Sami sebe moramo poznati v takšni meri, da poznamo lastno lestvico vrednot. Na ta način se bomo ob raznih situacijah, ko bi se bilo potrebno samo-motivirati, najprej vprašali, katero izmed svojih vrednot bomo potrdili oziroma katero lastno vrednoto bomo ogrozili, če se nam ne bo uspelo samo-motivirati. Na podlagi svojih vrednot ljudje oblikujemo želje in jih v primeru dovolj velike samo-motivacije tudi dosežemo. Na žalost pa to v veliko primerih ni dovolj. Postaviti si moramo tudi cilj. Človek, ki nima konkretnih, jasnih, dosegljivih in merljivih ciljev, zagotovo ne bo motiviran. Najbolje je, da imamo svoje poslanstvo jasno izdelano. Če vemo, zakaj določene stvari počnemo, bomo lahko vztrajali dolgoročno. Če je npr. posamezniku pomembna vrednota moč oz. oblast (t. i. vrednote potence), bo njegov kompleksen motivacijski cilj doseči tako delovno mesto, ki mu bo nudilo prav to – torej status, prestiž, moč. In da bo to dosegel, si bo zastavil vmesne, dosegljive podcilje, ki ga bodo vodili do končne točke, zato bo na primer izbral delo, ki mu bo omogočalo razmeroma visoko plačilo, kjer se bo lahko hitro uveljavil in podobno.


Tehnike za povečanje samo-motivacije

Identificiranje naših najpomembnejših potreb lahko poveča samo-motivacijo, prav tako pa tudi osem tehnik, opisanih v nadaljevanju:

  • Cilje si postavimo zase: če si zastavimo dolgoročne cilje in jih podpremo s številnimi kratkoročnimi, se bo naša motivacija povečala.
  • Poiščimo delo, ki nas notranje (intrinzično) motivira: najdimo delo, ki je v skladu z našimi vrednotami in zanimanji ter ima za nas poseben pomen, nas veseli in navdihuje.
  • Poiščimo povratne informacije glede svojega dela: pozitivne povratne informacije delujejo kot nagrada; če vidimo, da so bili naši napori poplačani, bo to spodbuda za naprej.
  • Aplicirajmo modifikacije vedenja: modifikacija vedenja je motivacijski sistem, ki poudarja nagrajevanje ljudi za dobre stvari in kaznovanje za slabe stvari, ki jih naredijo. Ta sistem lahko uporabimo tudi pri sebi. Najprej moramo ugotoviti, kakšno vedenje želimo spodbujati, ter se nato odločiti za primerne nagrade in kazni.
  • Izboljšajmo sposobnosti, ki so pomembne za doseganje ciljev: primeren trening za izboljšanje sposobnosti bo povečal občutek samoučinkovitosti in naše zaupanje, da lahko dosežemo cilj. Če bomo prepričani v to, da lahko dosežemo cilj, bomo v njegovo doseganje pripravljeni vložiti več resursov, kot sta npr. čas in denar.
  • Povišajmo svojo stopnjo pričakovanj: če bomo pričakovali, da lahko dosežemo več, bodo verjetno naši dosežki res večji.
  • Razvijmo delovno etiko: če menimo, da je večina dela cenjenega in da je trdo delo zadovoljujoče, če smo ponosni na to, kar delamo, potem bomo bolj motiviran za delo.
  • Razvijmo psihološko trdnost: psihološka trdnost je duševno stanje, v katerem posameznik doživlja visoko stopnjo predanosti, kontrole in izziva.


Preverimo naša prepričanja o samoučinkovitosti!

Ločimo lahko med različnimi vrstami motivacije. Ena od teh je storilnostna motivacija. Ljudje, ki so visoko storilnostno motivirani, iščejo srednje težke izzive. Privlačijo jih naloge, ki niso prelahke in tudi ne pretežke. Neprestano se trudijo izboljšati svoje dosežke. Druge vrste motivacija je kompetenčna motivacija oziroma samoučinkovitost, ki se nanaša na posameznikovo prepričanje v njegovo sposobnost reševanja problemov. Po Banduri namreč posameznikova motivacija in osebni dosežki temeljijo bolj na posameznikovih prepričanjih kot objektivni resničnosti. Če ljudje ne verjamejo, da bodo njihova dejanja imela želene posledice, potem bo njihov trud zelo majhen. Posamezniki si izbirajo naloge in dejavnosti, za katere se čutijo kompetentni, drugim se izogibajo. Kako se bodo ljudje obnašali, lahko zato večkrat bolje napovemo, če poznamo njihova prepričanja o lastnih sposobnostih, kot pa če poznamo njihove dejanske sposobnosti. Ker posamezniki delujejo tako samostojno kot kolektivno, je samoučinkovitost osebni in socialni konstrukt. Skupine razvijejo občutek kolektivne učinkovitosti – deljeno prepričanje o sposobnostih skupine, da lahko doseže cilje in dokonča naloge.


Imejmo dobro mnenje o sebi!
Prepričanja o samoučinkovitosti torej vplivajo na to, koliko truda bodo ljudje vložili v neko aktivnost, kako dolgo bodo vztrajali, če se bodo pojavile ovire in kako prožni bodo v neprijetnih, neželenih situacijah.

Tudi Taylor in Brown (1988; v Taylor in Sherman, 2008) sta ugotovila, da je pozitivna predstava o sebi povezana z daljšim in bolj zavzetim opravljanjem nalog. Veščine in znanja, ki jih imajo zaposleni, so torej nujen, ne pa zadosten dejavnik za motiviranost in temu posledično delovno uspešnost zaposlenih. Nujna so tudi prepričanja v lastno učinkovitost, ki so temelj delovne motivacije. Nizko samoučinkovite posameznike tveganja prestrašijo in zato navadno odstopijo od dejavnosti.


Kaj pa samodisciplina?

Doseganje ciljev in nenehno samo-motiviranje zahteva tudi samodisciplino. To je sposobnost, da kljub različnim motečim dejavnikom sistematično in progresivno delujemo v skladu z zastavljenim ciljem, dokler ga ne dosežemo. Samodisciplinirana oseba ne potrebuje takojšnje nagrade.


Drobne skrivnosti samo-motivacije

Pri samo-motiviranju nam lahko pomagajo naslednji napotki:

  • Formulirajmo izjavo o poslanstvu – kaj želim doseči v življenju?
  • Izberimo si dober zgled;  to je oseba, kakršna si želimo postati, in se zgledujmo po njej, vendar to ne pomeni, da jo moramo v vsem posnemati.
  • Zastavimo si specifične cilje za vsako nalogo, ki nas bodo na koncu pripeljali do izpolnitve poslanstva.
  • Ustvarimo akcijske načrte za doseganje ciljev in se jih poskušajmo držati.
  • Uporabimo vizualno in senzorično stimulacijo; npr. ustvarimo si miselno sliko o tem, kako bo, ko bomo dosegli cilj, vizualizacija namreč pomaga možganom slike pretvoriti v realnost. V miselno sliko vključimo čim več občutkov – vid, vonj, sluh itd.
  • V vsaki nalogi poiščimo užitek, veselje, razburjenje, saj nas bo to notranje motiviralo.
  • Ločujmo med različnimi sferami življenja, saj nam bo to pomagalo, da bomo med delom ostali osredotočeni na nalogo, težave iz osebnega življenja pa bomo ta čas dali »na stran«.
  • Osredotočimo se na doseganje ciljev in ne na iskanje izgovorov, zakaj nam ni uspelo uresničiti določenega cilja.


Ukrotimo naše misli!

V splošnem je 70 % samogovora v naši glavi negativnega. Če se zalotimo, da smo pogosto slabo razpoloženi in nemotivirani, bodimo pozorni na notranji dialog, ki se čez dan odvija v naši glavi.


Vaja: Pozitiven samogovor

Napišimo negativne samogovore oziroma izjave, ki jih najpogosteje uporabljamo. Ko bomo zapisali vse, ki se jih spomnimo, jih nadomestimo s pozitivnimi samogovori oz. izjavami.

Primeri: Popolnoma sem izčrpan. –> Počutim se odlično.
Sem navadna zguba. –> Vsak dan mi gre vse bolje od rok.
Življenje je težko. –> Uživam svoje življenje.

V prihodnje bodimo bolj pozorni na svoje misli in skušajmo negativne misli izriniti s pozitivnimi. Pozitivno mišljenje namreč vpliva na to, da se bolje počutimo, bolj zaupamo vase in smo tudi bolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev.

VIRI:

  1. DuBrin, A. J. (2008). Human Relations for Career and Personal Success. Boston: Prentice Hall.
  2. Huber, R. (2007). Bomo dosegli zastavljene cilje? Pridobljeno s strani http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/bomo-dosegli-zastavljene-cilje-201.aspx
  3. Lešnik, V. (2007). Motivacija – prepoznajte potrebe in motive zaposlenih. Pridobljeno s strani http://www.revija.mojedelo.com/hr/motivacija-prepoznajte-potrebe-in-motive-zaposlenih-81.aspx
  4. Mori, S. (2002). 7 skrivnosti motivakcije. Maribor: Smiljan Mori Success Systems.
  5. Schunk, D. H. in Pajares, F. (2005). Competence Perceptions and Academic Functioning. V Elliot, A. J. in Dweck, C. S. (ur.), Handbook of competence and motivation (str. 85-104). New York: The Guilford Press.
  6. Sternberg, R. J. (2005). Intelligence, Competence, and Expertise. V Elliot, A. J. in Dweck, C. S. (ur.), Handbook of competence and motivation (str. 15-39). New York: The Guilford Press.
  7. Taylor, S. E. in Sherman, D. K. (2008). Self-Enhacement and Self-Affirmation. V Shah, J. Y. in Gardner, W. L. (ur.), Handbook of Motivation Science (str. 57-70). New York: The Guilford Press.
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas