Članki > Recimo stresu NE

Recimo stresu NE

StresV sodobnem načinu življenja je stres naš vsakdanji spremljevalec, saj se mu je nemogoče popolnoma izogniti. Stres je odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo notranje ravnovesje.

Ni vsak stres slab. Odziv na stres pri krajših, obvladljivih izzivih pomembno prispeva k razvoju posameznika, tako se namreč učimo, napredujemo in prilagajamo spreminjajočemu se okolju. Zelo škodljiv pa je negativni stres, o katerem govorimo, ko se zaradi stresa poruši naša dnevna rutina tako v zasebnem življenju kot pri delu.

Negativni stres – vir tegob v službi in doma

Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno ter z užitkom. Ne glede na to pa vsi stresorji začasno zamajejo posameznikovo ravnovesje. Stres je popolnoma naravna hormonska reakcija, ki se pojavi, kadar posameznik oceni, da je ogrožen. Takrat se začneta izločati stresna hormona adrenalin in noradrenalin, ki naše telo fizično pripravita na boj ali beg (začnemo globoko dihati, poviša se nam srčni utrip, poveča se dovod kisika v mišice itd.). Beg pri stresu na delovnem mestu se lahko kaže kot absentizem ali fluktuacija, boj pa kot medsebojni konflikti, nadlegovanje, ustrahovanje ipd. Če človek dlje časa doživlja stres, se zaradi stalne telesne pripravljenosti izklopi imunski sistem, kar se odraža v težavah na telesnem, duševnem ali vedenjskem področju.

Vpliv stresa na posameznika

Stres, ki so ga povzročile bodisi osebne težave, družinske težave ali težave pri delu, zmanjšuje posameznikovo zbranost pri delu in vpliva na njegovo manjšo učinkovitost pri delu. Posamezniki, ki so pod stresom, imajo daljše reakcijske čase, težave s koncentracijo, niso pozorni na podrobnosti, vse to pa lahko privede do večje verjetnosti pojavljanja napak in nesreč pri delu. Mnogokrat so zaradi tega v nevarnosti tudi sodelavci ali stranke.

Ljudje pod stresom lahko postanejo zelo razdražljivi in vzkipljivi ter posledično tudi nasilni. Pri tem imamo v mislih tako fizično (usmerjeno v predmete ali živa bitja) kot tudi verbalno nasilje (grožnje, zmerjanje). Vse to lahko vpliva na poslabšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu in manjšo storilnost zaposlenih.

Slika 1: Vpliv stresa na naše telo, misli, čustva in vedenje.

Zaradi tega je pomembno, da na delovnem mestu sprejmemo ukrepe za obvladovanje stresa in zaposlenim med drugim omogočimo tudi, da se naučijo veščin krepitve odpornosti na stres.

 Kako reči stresu NE?

Odpornost na stres je sposobnost posameznika, da se uspešno spoprijema z izzivi in prilagaja spremembam. Odpornost se nanaša na vzdrževanje prožnosti in ravnotežja v našem življenju, medtem ko se soočamo s stresnimi situacijami in travmatičnimi dogodki. Je najpomembnejša obramba ljudi pred stresom. Vendar to ni osebnostna značilnost, ki jo ljudje imamo ali pa ne. Odpornost na stres vključuje vedenja, misli in dejanja, ki se jih lahko naučimo, zato lahko vsakdo razvije odpornost na stres. Vendar pa je v to potrebno vložiti kar nekaj časa in truda. Ko enkrat razvijemo odpornost na stres, jo moramo tudi nenehno ohranjati.

Ameriško psihološko združenje navaja, da imajo ljudje, odporni na stres, naslednje lastnosti:

  • Sposobnost postavljanja in izvrševanja realističnih načrtov.
  • Komunikacijske sposobnosti in sposobnost reševanja problemov.
  • Pozitiven, optimističen pogled na življenje.
  • Zaupanje v svoje sposobnosti in zmožnosti.
  • Sposobnost obvladovanja močnih čustev in impulzov.

Za ljudi, ki so odporni na stres, so značilni še prožnost, občutek smisla, odločnost, skrb zase, humor, sprejemanje odgovornosti za lastna dejanja in optimizem. Vse te lastnosti nam pomagajo, da uspešno obvladujemo stres in zmanjšamo negativne posledice stresa oziroma ga preprečimo, kadar ga lahko.

Odpornost na stres – Tinina zgodba

Tino so v službi zadolžili za vodenje zahtevnega projekta. Približuje se rok za oddajo nekaterih gradiv, a jih zaradi obilice drugega dela še ni uspela vseh pripraviti. Toda Tina se je naučila, kako povečati svojo odpornost na stres, zato je celotno situacijo vzela kot izziv, s pomočjo katerega bo pridobila veliko dragocenih izkušenj, prav tako pa ji bo uspešno dokončanje projekta pomagalo pri napredovanju v službi, kar je eden izmed njenih ciljev. Naredila je načrt, kako bo do roka za oddajo opravila vse naloge. Za pomoč pri enostavnejših nalogah je prosila sodelavko, ki ni imela toliko dela. Čeprav jo je še vedno čakalo veliko nalog, je sklenila, da bo v službi po delavniku ostala še najdlje eno uro. Preostali čas je namenila svoji družini, druženju s prijatelji in ukvarjanju s športom. Med temi dejavnostmi se je sprostila in pozabila na službene obveznosti. Ker si je privoščila tudi dovolj spanja, je opazila, da je v službi veliko bolj spočita in polna energije ter opravi več dela kot pa takrat, ko je utrujena od nenehnega nadurnega dela. Osredotočena je bila na delo in ni razmišljala o tem, kaj vse bi lahko šlo narobe in kaj se lahko zgodi, če ji ne bo uspelo pravočasno končati nalog. Verjela je, da je dovolj sposobna, da bo dobro in pravočasno opravila svoje delo. Tini se je tako uspelo izogniti stresu in pripraviti vso gradivo do roka oddaje.

Z odpornostjo na stres ostanemo zdravi in učinkoviti

Kronični ali negativni stres je zelo škodljiv, vendar lahko vsak od nas razvije odpornost na stres, s pomočjo katere bo uspešno obvladoval vsakdanje stresorje. Pomembno je, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se ne pozabimo veseliti izzivov, ki nam jih prinaša sleherni dan. Ljudje, ki so odporni na stres, ohranijo samozavest in občutek samoučinkovitosti, kadar se soočajo z izzivi. Večja kot je posameznikova odpornost na stres, bolje se bo branil stresa. Odpornost na stres lahko začnemo graditi v tem trenutku!

Še nekaj nasvetov:

  • Na krize ne glejmo kot na nerešljive probleme.
  • Spremembe in izzive sprejmimo kot del življenja.
  • Sledimo svojim ciljem.
  • Ukrepajmo.
  • Iščimo priložnosti za osebno rast.
  • Ohranimo upanje in pozitivni pogled na življenje.
  • Skrbimo zase.
  • Preložimo/izognimo se nalogam, ki bi lahko povzročile še več stresa.
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas