Članki > Recept za zmanjševanje absentizma – vlaganje v zdravje zaposlenih

Recept za zmanjševanje absentizma – vlaganje v zdravje zaposlenih

AbsentizemAbsentizem je odsotnost z delovnega mesta in za delovne organizacije predstavlja resen problem. Pogosto izostajanje z dela je namreč povezano z visokimi stroški delodajalca in nižjo delovno učinkovitostjo zaposlenih.

Pojmi “zdravstveni absentizem”, “začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov”, “bolniški stalež” in “bolniška” so sopomenke, ki označujejo čas, ko zaposleni ne dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo trajala omejen čas.

Po podatkih Eurofounda (2005) se Slovenija med 31. evropskimi državami uvršča v sam vrh tako po deležu odsotnih delavcev (z 28,1 % odsotnih je med 31 državami na 7. mestu) kot po številu povprečnega trajanja odsotnosti delavcev v staležu (s 30,8 dni na delavca je na 3. mestu). Letno v Sloveniji evidentiramo 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da dnevno izostane z dela zaradi bolezni ali poškodb približno 38.500 – 39.000 ljudi.

Skupni letni stroški zaradi zdravstvenega absentizma so ocenjeni na okoli 800 milijonov evrov in vključujejo nadomestila plač v breme delodajalcev (od 235 do 250 milijonov evrov), nadomestila plač v breme ZZZS (od 185 do 200 milijonov evrov), izplačila delodajalcev za plače nadomestnim delavcem za čas odsotnosti delavcev z dela zaradi bolniškega staleža (od 210 do 220 milijonov evrov) in druge posredne stroške (od 120 do 130 milijonov evrov).

Bolezen – le eden od vzrokov absentizma

Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti je v letu 2010 znašala 9,2 dneva, najpogostejši razlogi odsotnosti pa so bile poškodbe in mišično-kostne bolezni.

Graf absentizem

Slika 1: Število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega po spolu in izbranih skupinah bolezni v Sloveniji leta 2010 (Baza absentizem, IVZ).

Veliko bolezenske odsotnosti pa ne izhaja neposredno iz bolezni, temveč iz drugih vzrokov. Zdravstveni absentizem je namreč posledica številnih dejavnikov, ki se navzven kažejo kot enotni pojav. Ločujemo lahko med tremi skupinami dejavnikov:

  • Dejavniki, ki so vezani na delovno organizacijo: neustrezni in nehigienski pogoji dela, ekonomski problemi, konfliktni medosebni odnosi, slaba organizacija dela, starostna struktura delavcev, struktura delavcev po kvalifikaciji, spolna struktura, oddaljenost od družine, nerazumevanje vodstva za probleme delavcev, toleriranje pitja ipd.
  • Dejavniki, ki so vezani na družbo: konfliktne situacije in drugi težji problemi v družini. Na bolniški stalež lahko vpliva tudi organizacija in delo zdravstvene službe predvsem z dolgotrajno diagnostiko, dolgotrajno obdelavo za invalidsko komisijo, preobremenjenostjo zdravnikov, slabo vodeno medicinsko dokumentacijo delavca ipd.
  • Dejavniki, ki so vezani na delavca: medicinski in nemedicinski vzroki.

Raziskovalci, ki že več desetletij preučujejo pojav absentizma, so prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev:

  • absentizem se s starostjo zmanjšuje,
  • kadilci so odsotni več kot nekadilci,
  • več absentizma je pri pomanjkanju telesnih aktivnosti,
  • manj odsotni so ljudje, ki so zadovoljni s svojim delom,
  • ženske so odsotne večkrat kot moški, vendar v povprečju krajši čas,
  • odsotnost se v času večje brezposelnosti zmanjša,
  • stopnja absentizma je močno odvisna od tega, kakšen je odnos do tega pojava v določenem okolju (podjetju, državi) oziroma od t.i. kulture odsotnosti.

Kako uspešno zmanjšati zdravstveni absentizem?

Vlaganje v zdravje zaposlenih – pravi recept za manj absentizma

Bolniške odsotnosti za večino delovnih organizacij predstavljajo velik problem. Pogosto izostajanje z dela vodi do splošno nižje delovne učinkovitosti, do motenega delovnega procesa, do povečanih obremenitev za zaposlene, ki so prisotni na delovnem mestu, in do visokih stroškov za plačila nadomestil in nadomestnih delavcev.

Administrativni ukrepi, kot so poostren nadzor nad bolniškim staležem, grožnje z odpustom, finančne stimulacije za nekoriščenje bolniškega staleža in podobno, sicer prinesejo določene rezultate, ki pa so kratkotrajni, prav tako pa lahko z njimi ustvarjamo slabo delovno klimo in spodbujamo pojav prezentizma.

Boljše rezultate lahko dosežemo s preventivnimi ukrepi, kot so:

  • vlaganje v zdravje zaposlenih (infrastruktura za rekreacijo zaposlenih, ergonomsko oblikovana delovna mesta, izvajanje preventivnih ukrepov na področju zdravja zaposlenih…),
  • ustvarjanje pozitivne klime v organizaciji (dobri medosebni odnosi, preprečevanje morebitnega trpinčenja na delovnem mestu, doseganje dobrih rezultatov in delitev le-teh z vsemi zaposlenimi, izobraževanje vodstvenih kadrov o vodenju…),
  • izobraževanje in usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu,
  • spoštovanje predpisov, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).

Zelo pomembno je, da v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti prepoznamo vse direktne in potencialne povzročitelje bolezenskih stanj zaposlenih oziroma vzroke za beg v absentizem, saj lahko na podlagi tega uvedemo ustrezne ukrepe. V različnih delovnih organizacijah namreč zaposleni izostajajo z dela iz različnih vzrokov, zato ne obstaja enoten recept za to, kako zmanjšati absentizem, ampak moramo ukrepe prilagoditi razmeram v svoji delovni organizaciji. Pomembno je, da ukrepe izvajamo sistematično in dolgoročno.

Dolgoletne izkušnje nekaterih slovenskih podjetij dokazujejo, da je možno absentizem na ravni podjetja zelo dobro obvladovati že zgolj s ciljanimi programi in aktivnostmi. Praksa je pokazala, da se delodajalcu finančno vlaganje v programe krepitve zdravja približno v roku treh let povrne, saj nižja stopnja bolniških odsotnosti zagotavlja tudi nižje stroške dela in številne druge pozitivne učinke, kot so večja pripradnost delovni organizaciji, večje zadovoljstvo, večja motiviranost in posledično večja storilnost zaposlenih. Eden takšnih programov krepitve zdravja je tudi Program podpore zaposlenim, ki ga izvaja Skupina IRI Ljubljana.

Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas