Članki > Le motiviran delavec je uspešen delavec

Le motiviran delavec je uspešen delavec

MotiviranjeŠtevilni gospodarstveniki so prepričani, da je motiviranje znanje, ki bi ga morali imeti vsi vodstveni delavci. Nekateri pa menijo, da je potrebno zgraditi sistem motiviranja, ki bi temeljil na domnevi, da motivacijska moč vodje ni v poznavanju motivacijskih mehanizmov, temveč v ravnanju z ljudmi, v načinu dela, v dosežkih, ki jih dosegata posameznik in podjetje kot celota itd. Sposobnost motiviranja namreč ni čarobni napoj, ki ga vodja dobi v času izobraževanja, ampak je sestavni del osebnosti, ki ga mora vodja imeti vselej, ne le takrat, ko obstaja potreba po motiviranju.

Delavčeva aktivnost je vedno odvisna od notranjih pobud ali zunanjih dražljajev in ta gibala delavčeve aktivnosti imenujemo motivacija. Motiviranje je torej proces spodbujanja delavcev z določenimi sredstvi, da bodo le – ti učinkovito in z lastnim pristankom opravili dane naloge ali delovali v smeri določenih ciljev.


S pravo motivacijo do uspeha

Motivacija pomembno vpliva na uspešnost posameznika in tudi delovne organizacije. Tudi dobro izurjen in zelo sposoben delavec se ne bo izkazal brez ustrezne motivacije. Močno motivirani zaposleni so običajno zelo predani delu in svoji službi oziroma podjetju. Zaposleni, ki so predani svojemu delu, pa so bolj pripravljeni pomagati vodji in sodelavcem ter tudi prostovoljno promovirati podjetje izven dela.

Izboljševanje motivacijske strukture delavcev je mogoče doseči z ustreznim delovanjem motivacijskih dejavnikov. Kadar si ljudje zastavljajo vprašanja o tem, zakaj delajo, se pravzaprav sprašujejo po silnicah, ki posameznika motivirajo, da dela, se trudi ter mnogokrat pri tem prenaša različne fizične in psihične napore. Številna gibala ali motivi človekovega dela so poznani, osebna gibala pa je mogoče spoznati le ob dobrem poznavanju posameznika.

Ključna je povezanost osebnih in organizacijskih ciljev

Pomembno je, da notranje motive vsakega zaposlenega povežemo s cilji organizacije. Če imajo zaposleni občutek, da s tem, ko delajo za cilje organizacije, delajo tudi za lastne potrebe in interese, bodo visoko motivirani in bolj ustvarjalni. Ljudje so namreč pripravljeni vložiti v delo maksimalno količino energije, če so ustrezno motivirani. Sami sebe lahko spodbudijo k temu, da v polni meri uporabijo svoje sposobnosti, in to veliko bolje, kot če bi jih k temu priganjal nekdo drug.

Posamezni motivatorji so v različnih okoljih in obdobjih različno pomembni za različne ljudi in se med seboj dopolnjujejo, prekrivajo in nadomeščajo. V vsaki organizaciji bi morali zato v posameznem obdobju ugotoviti, kateri izmed motivacijskih dejavnikov delujejo in kakšna je njihova pomembnost Vodje pa morajo paziti, da domiselno in previdno uporabljajo motivacijska orodja. Prav tako bi morali upoštevati, da je motivacija zelo nestabilno stanje, ki se hitro spreminja, zato mora biti motiviranje načrtno.

Na uspešno motivacijo vpliva tudi organizacijska klima

Do motivacijskih problemov pogosto prihaja v kolektivih, kjer se ljudje prepirajo. Če se zaposleni ne morejo sproščeno pogovarjati o svojih pogledih in čustvih, ni mogoče rešiti raznih nasprotij, ki nastanejo pri motiviranju. Vodje bi se prav tako morali zavedati, da lahko s prenagljenimi in agresivnimi reakcijami izzovejo samo agresijo; da jih bodo delavci prezirali, če jih vodje ne bodo spoštovali; da jih bodo sodelavci na tak ali drugačen način kaznovali, če bodo kršili družbene norme; da jih ljudje, ki jim ne zaupajo, ne bodo cenili in da bodo težko dosegli želeno reakcijo pri delavcih, če si sami tega ne bodo resnično želeli – nemotivirani vodja namreč ne more motivirati drugih.

Previdno s kaznijo in kritiko!

Nagrada je lahko učinkovito sredstvo za motiviranje zaposlenih, kazen pa običajno deluje v nasprotni smeri. Kazen se lahko uporabi v obliki kritike za slabo opravljeno delo ali z odvzemom neke ugodnosti, npr. dodatnega odmora. Pri uporabi kritike se priporoča previdnost, saj lahko kritika povzroči nasprotni učinek od želenega. Kritiko je treba izreči takoj, ko nastane potreba po njej na nedvoumen način in le takrat, ko si jo je nekdo brez dvoma zaslužil. Obsodi se neustrezno vedenje ali izvedba dela, ne sme pa biti usmerjena proti osebnosti zaposlenega. Dobro je, če se omeni tudi kaj pozitivnega in da je izrečena na samem, da se zaposlenega ne poniža ali osramoti pred sodelavci. Pomembno je tudi, da vodje izvajajo tako imenovano proaktivno motiviranje. To pomeni, da motivirajo vedno vnaprej, še preden pride do znižanja motiviranosti za delo. Vse zgoraj zapisano velja tako za vodje organizacij, kolektivov, skupin ipd. kot tudi za vodje timov. V večini timov namreč obstaja formalni ali neformalni vodja in ena izmed njegovih glavnih nalog je motiviranje članov, da dosežejo zastavljene skupne cilje.

8 korakov uspešne motivacije

Vodje timov sodelavcev ne rabijo priganjati k delu, ampak morajo zagotoviti takšne pogoje, da bodo člani tima sami želeli delati za »pravo timsko stvar«. Vodje timov bodo uspešni pri motiviranju članov tima, če bodo:

  • spodbujali motivacijo v timu;
  • obravnavali vsakega člana tima kot samostojno osebnost: k vsakemu članu je potrebno pristopiti individualno, upoštevati njegove potrebe in omogočiti njihovo zadovoljevanje;
  • določili dominantne potrebe in jih uporabili kot sredstvo za motiviranje;
  • upoštevali tako primarne kot tudi »višje« potrebe;
  • spremljali spremembe individualnih potreb, saj se potrebe pri ljudeh spreminjajo;
  • povezali »višje« potrebe članov tima z njihovimi nalogami;
  • pri presojanju vedenja upoštevali tudi motive: potrebe članov tima namreč niso enake, zato se njihovo vedenje v različnih okoliščinah razlikuje;
  • zagotovili skupno motivacijo: vodja mora skupaj z ostalimi člani tima določiti cilj ter nato dobro organizirati timsko delo, ko je le-to opravljeno pa z vsemi člani skupaj proslaviti uspeh.

S pravilno držo do večje motiviranosti

Drža telesa (kako stojimo, sedimo, hodimo) zelo vpliva na naše počutje in motivacijo. Z držo telesa lahko zelo hitro spreminjamo svoje razpoloženje, čustva in nivo motiviranosti.

Vaja: Drža telesa

Sedimo na stol, kot če bi bili zelo depresivni. Kako sedimo, kje so naše roke, kako držimo noge, kako dihamo, kakšen je tonus naših mišic?
Zdaj pa sedimo tako, kot da smo zelo samozavestni, motivirani in odločni. Kako sedimo? Kakšen je sedaj položaj našega telesa?
Kdaj je bilo naše počutje boljše?

Vsakdo ima svoj recept za to, da postane depresiven, jezen, živčen, žalosten. Da lahko preidemo v določena stanja, moramo uporabljati telo na določen način in si govoriti  določene besede. Velikokrat takoj, ko spremenimo položaj telesa, spremenimo tudi čustva, ker je naše telo navajeno/«natrenirano«, da za določena čustva uporablja določeno strategijo. Do zdaj se tega morda nismo zavedali, od zdaj naprej pa bodimo pozorni na držo svojega telesa, na besede, ki si jih govorimo, in na misli, ki nam rojijo po glavi.


Motivirani zaposleni so ključni za uspeh delovne organizacije. V Skupini IRI Ljubljana za vas pripravljamo praktične delavnice, na katerih vodstvene kadre naučimo različnih veščin motiviranja zaposlenih. Trajanje, vsebino in kraj izvedbe delavnice prilagodimo vašim željam in potrebam. Za več informacij o delavnici nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
document.getElementById(‘cloak919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2’).innerHTML = ”;
var prefix = ‘ma’ + ‘il’ + ‘to’;
var path = ‘hr’ + ‘ef’ + ‘=’;
var addy919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2 = ‘info’ + ‘@’;
addy919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2 = addy919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2 + ‘iri-lj’ + ‘.’ + ‘si’;
var addy_text919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2 = ‘info’ + ‘@’ + ‘iri-lj’ + ‘.’ + ‘si’;document.getElementById(‘cloak919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2’).innerHTML += ‘
‘+addy_text919be271ee227931a7d5d2e8030e95f2+’‘;
.

VIRI:

  1. DuBrin, A. J. (2008). Human Relations for Career and Personal Success. Boston: Prentice Hall.
  2. Lešnik, V. (2007). Motivacija – prepoznajte potrebe in motive zaposlenih. Pridobljeno s strani http://www.revija.mojedelo.com/hr/motivacija-prepoznajte-potrebe-in-motive-zaposlenih-81.aspx
  3. Lipičnik, B. in Možina, S. (1993). Psihologija v podjetjih. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  4. Mihalič, R. (2008). Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. Škofja Loka: Mihalič in Partner.
  5. Mori, S. (2002). 7 skrivnosti motivakcije. Maribor: Smiljan Mori Success Systems.
  6. Robertson, I. T., Smith, M. in Cooper, D. (1994). Motivation: Strategies, Theory and Practice. Melksham: The Cromwell Press.
  7. Treven, S. (2001). Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: GV Založba.
  8. Uhan, S. (2000). Vrednotenje dela II. Motivacija, uspešnost, plača (osebni dohodek). Kranj: Moderna organizacija.
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas