Članki > Ko zdravilo postane droga

Ko zdravilo postane droga

ZdravilaPodobno kot v drugih državah razvitega sveta tudi pri nas narašča poraba zdravil. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je povprečna letna rast porabe zdravil malo več kot pet odstotna. Najbolj narašča poraba protibolečinskih zdravil (antidepresivov in analgetikov). Če posameznik uživa protibolečinska zdravila tudi, kadar nima močnejših bolečin ali bolečin sploh nima, govorimo o zlorabi zdravil, ki se lahko razvije v zasvojenost z zdravili.

Kaj je odvisnost in…

O odvisnosti govorimo, kadar posameznik določeno zdravilo potrebuje za to, da lahko njegov organizem pravilno deluje. Na primer človek s trajno poškodovano ščitnico nujno potrebuje hormonska zdravila. Gre torej za telesno odvisnost, saj omogoča normalno delovanje organizma.

…kaj zasvojenost

Zasvojenost pa je nevzdržna psihološka potreba po snovi (zdravilu), ki prinese olajšanje in občutek ugodja. Če se iz organizma zdravilo izloči, pride do abstinenčne krize, ki je psihično in fizično trpljenje. Ko kriza mine, ostaja psihična potreba po zdravilu zelo dolgo, v nekaterih primerih do konca življenja.

Sodobna spoznanja o zasvojenosti

Najnovejše raziskave o človeških možganih odkrivajo, da pri zasvojenostih prihaja do trajnih sprememb v centralnem živčnem sistemu, v predelih možganov, ki so odgovorni za čutenje ugodja in bolečine. Tisto, s čimer je nekdo zasvojen (alkohol, droga, zdravila, hrana, odnosi, hazard, …) daje začasen občutek ugodja in blaži bolečino. Živčni impulzi se prenašajo s pomočjo snovi, ki so podobne opiatom. Torej ima vsak vir omamnih snovi v centralnem živčevju. To so endorfini in nevropeptidi, ki imajo sposobnost lajšanja bolečine in spreminjanja zavesti. Posameznik lahko poveča izločanje teh snovi (z vedenjem ali sredstvom, s katerim je zasvojen). Isto vedenje pri nezasvojenih ljudeh ne povzroči enakega učinka.

Meja med uporabo in zlorabo zdravila

Vsa zdravila imajo zdravilne in neželene stranska učinke, ki so pri različnih ljudeh lahko zelo raznoliki. Pomembno je, da posameznik  upošteva navodila zdravnika ali farmacevta o uporabi zdravila, še posebno to velja v primerih uporabe več različnih zdravil hkrati. Po mnenju psihiatra dr. Strbada  posameznik zdravilo zlorablja, če ga uživa v večjih odmerkih od predpisanih ali za druge namene. S tako uporabo lahko postanejo zdravila droge, saj ogrožajo telesno in/ali duševno zdravje, lahko pa tudi socialno stanje posameznika.

Znaki zasvojenosti z zdravili:

  • jemanje večjega odmerka zdravila ali dlje časa, kot je predpisano,
  • iskanje receptov pri različnih zdravnikih,
  • kopičenje zdravil,
  • hitro menjavanje razpoloženja ali občutki sovražnosti,
  • preveč ali premalo spanja,
  • slabo presojanje,
  • menjava energičnih in hiperaktivnih stanj s popolnim pomanjkanjem energije.

Zloraba zdravil je vse pogostejša iz več razlogov: sodoben način življenja povzroča veliko stresa, dodatno k temu prispeva recesija in gospodarska ter politična kriza, kar vzbuja pri ljudeh strah (četudi ta trenutek še niso ogroženi), zdravila pa so tudi relativno lahko dostopna.

Zdravila, ki se najpogosteje zlorabljajo

Najpogosteje se zlorabljajo zdravila, ki preprečujejo ali lajšajo duševne stiske, pomagajo pri težavah z nespečnostjo, blažijo fizične bolečine in pripomorejo k boljšemu razpoloženju. Ta zdravila se delijo v štiri skupine:

  • BARBITURATI so zdravila, ki upočasnijo možgansko dejavnost. Zato delujejo uspavalno in pomirjevalno, blažijo bolečino in krče ter tesnobo. Uporabljajo se tudi za zdravljenje epilepsije. Ob preveliki dozi delujejo zaviralno na dihanje ter srce in ožilje, zato lahko pri prevelikih odmerkih povzročijo zastoj dihanja in smrt.
  • BENZODIAZEPINI (sedativi in hipnotiki) zmanjšujejo mišični tonus in oslabijo koordinacijo ter preprečujejo krče. Preveliki odmerki povzročijo podaljšano spanje. Prevelik odmerek v kombinaciji z alkoholom lahko povzroči smrt.
  • OPIOIDNI ANALGETIKI vsebujejo snov, ki ima morfiju podobne učinke. Uporabljajo se za lajšanje zelo močnih bolečin. Delujejo tako, da se bolnik še vedno zaveda bolečine, a ta ni več neprijetna. Upočasnijo centralni živčni sistem, blažijo bolečine in zmanjšajo refleks kašljanja. Toleranca do tovrstnih zdravil se razvije zelo hitro (že v 12 do 24 urah), zato je potrebno odmerke večati, da zdravilo še deluje. Ob odtegnitvi zdravila se pojavijo vsi simptomi, ki so poznani pri odtegnitvi prepovedanih drog (npr. heroina).
  • ANTIDEPRESIVI (zdravila za zdravljenje depresivne motnje) načeloma ne povzročajo zasvojenosti, po dolgotrajnem (večletnem) uživanju pa se lahko razvije toleranca. Odtegnitveni sindrom se kaže v motnjah spanja, prebavnih težavah in nihanju razpoloženja.

Mešanice teh zdravil, še posebej v kombinaciji z alkoholom, so smrtno nevarne in pogosto tudi način samomora. Pri zasvojenih z zdravili pa lahko količina, ki jo potrebujejo za funkcioniranje, 40-krat presega količino, ki jo predpiše zdravnik.

Opozorilni znaki zasvojenosti z zdravili

Znaki, ki opozarjajo na zasvojenost z zdravili:

  • Zdravila posamezniku zmanjkajo prej, kot bi pričakovali (običajno napišejo zdravniki neko količino zdravil za določeno obdobje).
  • Posameznik spremeni način uporabe zdravil (namesto peroralno ga uporablja intravenozno ali vdihava).
  • Posameznik samovoljno uživa še druga zdravila po svoji presoji.
  • Posameznik poskuša priti do dodatne količine zdravil mimo zdravnika.
  • Pri posamezniku opazimo spremenjen videz, vedenje ali odnos.
  • Posameznik se umika družbi in se zapira vase.
  • Posamezniku težave povzročajo vsakdanja opravila.
  • Posameznik se ne želi pogovarjati o svoji bolezni in zdravilih.
  • Posameznik je preobčutljiv na fizične dražljaje (svetloba, zvok)

Starejši – še posebej ranljiva skupina

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami poroča o tem, da so posebej ranljiva skupina glede zlorabe zdravil starejši. Tretjino vseh zdravil namreč uporabljajo ljudje, starejši od 65 let. Staranje prinaša s seboj tudi bolezni in slabo počutje, osamljenost, izguba partnerja, tesnoba, strah pred prihodnostjo – vse to še poveča občutljivost za bolečino. Bolečine  prinašajo tudi nekateri procesi staranja in prav pri lajšanju bolečin se starejšim pogosto zgodi, da povečujejo količino zdravila. Če protibolečinska zdravila kombinirajo še z alkoholom (dovolj je že kozarček), se poveča nevarnost padca in poškodb.

Velik del zdravil, ki jih uporabljajo starejši, je psihoaktivnih in pri tem pogosto prihaja do zlorab. Nespečnost je spremljevalka starosti in mnogi jo odganjajo z zdravili. Prav na ta zdravila se hitro razvije toleranca, kar povzroči, da posameznik  za enak učinek potrebuje večji odmerek, to pa pelje v zasvojenost.

VIRI:

  1. Caprae, H. (2009). Odvisnost od zdravil na recept vse resnejša težava. Pridobljeno s strani http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=565&Itemid=2
  2. Oražem Grm, B. (2012). Zasvojenost z zdravili: zlorabljena pomoč na recept. Pridobljeno s strani http://www.zdravje.si/zasvojenost-z-zdravili
  3. Strbad, E. (2008). Previdno z nekaterimi zdravili. Pridobljeno s spletne strani http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/previdno-z-nekaterimi-zdravili/
  4. Talbot, B.  General population drug use statistics. Pridobljeno s strani http://drugrecognition.com/Use%20Statistics.htm
  5. Zavisnici od lekova: Proverite da niste slučajno tabletoman (2013). Pridobljeno s strani http://www.telegraf.rs/zivot-i-stil/495815-zavisnici-od-lekova-proverite-da-niste-slucajno-tabletoman
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas