Članki > Kako učinkovito preprečiti zdolgočasenost na delovnem mestu?

Kako učinkovito preprečiti zdolgočasenost na delovnem mestu?

Veseli delavciZdolgočasenost na delovnem mestu se negativno odraža tako pri posamezniku kot v celotni delovni organizaciji, predvsem zaradi manjše produktivnosti zaposlenih. Organizacije pogosto poskušajo preprečiti ta pojav z uvajanjem različnih restriktivnih ukrepov, a dolgoročno se kot veliko uspešnejši izkažejo ukrepi na področju organizacijske kulture, kadrovanja, vodenja in komunikacije.

Zdolgočasenost vodi v utrujenost in nejevoljnost

Študija na več kot 800.000 zaposlenih v 61 organizacijah po vsem svetu je pokazala, da so zaposleni, ki so pod-obremenjeni, veliko manj zadovoljni na delu kot zaposleni, ki so z delom preobremenjeni (po LaBier, 2010). Ljudje, ki trpijo za zdolgočasenostjo na delovnem mestu, se počutijo utrujene, ravnodušne in nejevoljne. Poleg tega so izrazito razdražljivi, v obrambo pred nadaljnjimi izgubami energije pa se – podobno kot izgoreli posamezniki – pred svetom umaknejo. Čeprav imata zdolgočasenost in izgorelost zelo podobne znake, pa med obema pojavoma obstajajo pomembne razlike (glej Tabelo 1).

Zdolgočaseni posameznik ni utrujen in nejevoljen zgolj na delovnem mestu, temveč se njegovo slabo počutje nadaljuje tudi doma, ko bi lahko pravzaprav delal, kar bi hotel, vendar se mu nič ne ljubi in ni pri volji za nobeno dejavnost.

Zdolgočasenost in izgorelost: podobne posledice iz različnih vzrokov

Tabela 1. Razlike med zdolgočasenostjo in izgorelostjo.

Tabela


Zdolgočasenost zaposlenih zelo draga za delovno organizacijo

Izgubo zaradi zmanjšane produktivnosti v ZDA na račun brskanja po spletu so ocenili na 145 milijard evrov letno (Websense, 2006). V raziskavi Salary.com (Malachowsky, 2005) se je pokazalo, da povprečni delavec zapravi nekaj več kot dve uri osemurnega delavnika za stvari, ki niso povezane z delom, izključujoč kosila in predvidene prekinitve dela. Tako so ocenili strošek zdolgočasenosti na delovnem mestu na več kot 610 milijard evrov letno, kar znese nekaj več kot 4.000 evrov na zaposlenega.

Podobno je tudi v Evropi; v Nemčiji ocenjujejo škodo zaradi pod-obremenjenosti, nemotiviranosti in zdolgočasenosti delavcev na 250 milijard evrov (The Gallup Organization, 2005).

Pogosto podjetja poskušajo preprečevati opravljanje osebnih zadev in nedelo pri svojih zaposlenih s pomočjo omejevanja dostopa do določenih spletnih strani, omejevanja števila ali dolžine odmorov in drugih podobnih strategij. A takšne strategije po navadi niso uspešne, kajti zaposleni najdejo nove načine zabave, npr. igrajo računalniške igre na svojem prenosnem telefonu. Kontrole in restrikcije torej niso prava rešitev. Primernejši so ukrepi na nivoju organizacijske kulture, kadrovanja, vodenja in komunikacije.

Ravnotežje med materialnim in notranjim bogastvom

Ukrepe je še bolj smiselno načrtovati na nivoju posameznika. Posameznik se mora zavedati svojega dela odgovornosti pri razvoju zdolgočasenosti, kajti posameznik sam lahko doseže največ pozitivnih sprememb. Prav tako gredo nove ideologije na področju zasnove delovnega mesta v smeri odprtih kanalov komunikacije, mobilnosti in vključenosti posameznika v sprejemanje odločitev. Od zaposlenih se pričakuje, da se aktivno lotevajo svojih nalog, razvijajo nove ideje, ne da bi jih po njih vprašali, da so zmožni sami določati tempo svojega dela in svoje delo opravljati podjetju v korist. Najpomembneje je, da ljudje izberejo poklic, ki bo zadovoljeval njihove materialne potrebe ter jim hkrati dajal smisel in jih notranje bogatil. Poiskati je potrebno ravnotežje med materialnim in nematerialnim poklicnim zadovoljstvom.

Miselno prestrukturiranje – delo kot olimpijska disciplina

Veseli delavciMihaly Csikszentmihalyi, profesor psihologije in menedžmenta na Univerzi v Claremontu (ZDA) meni, da je dobra strategija za zmanjševanje ali preprečevanje zdolgočasenosti v miselnem prestrukturiranju svojega dela (po Hollis, 2007). Svetuje, naj se ljudje dela lotevajo kot kakšne olimpijske discipline – oblikujejo naj strategije, s pomočjo katerih bodo delo opravili kar se da hitro in elegantno. Neprestano naj se trudijo izboljševati svojo učinkovitost, skušajo naj nalogo opraviti s čim manj potezami, s čim manj potrebnega napora in v najkrajšem možnem času. Na ta način se motivirajo tudi za naloge, ki so monotone in nezanimive, obenem pa ohranijo pozitivno držo do dela, kar je opaziti tudi navzven.

Kljub temu na vsakem delovnem mestu nastopijo trenutki, ko dela enostavno zmanjka, zaposleni pa mora ostati na delovnem mestu vseh osem ur. V tem primeru je najkoristneje, da si zaposleni delo ustvari sam. Tudi preurejanje datotek je boljše, kakor nedelo.

Rothlin in Werder (2008) navajata nekaj splošnih napotkov, kako se lahko posameznik obvaruje pred zdolgočasenostjo na delovnem mestu:

  • opravljajte delo, ki vas resnično zanima,
  • odkrijte smisel svojega dela z aktivnim pristopom in aktivno komunikacijo,
  • delajte na svojem odnosu do dela in svoji motivaciji za delo,
  • nadrejenemu izrazite svoje nezadovoljstvo s pod-obremenjenostjo ali dolgočasnimi nalogami, na pozitiven način zahtevajte več izzivov in poskusite pridobiti več kontrole nad svojim delom,
  • tekom delovnika si aktivno sami poiščite delo,
  • poiščite ravnovesje med delom in prostim časom,
  • izpogajajte si najboljšo možno izplačilo za svoje delo.

VIRI:

  1. The Gallup Organization. Engagement Index: Studie zur Messung der emotionalen Bindung von MitarbeiterInnen. Potsdam, 2005.
  2. LaBier D. The New Resilience. Better health in an interconnected world. Psychology Today, 2010. http://www.psychologytoday.com/blog/the-new-resilience/201005/feeling-bored-work-three-reasons-why-and-what-can-free-you
  3. Malachowsky D. Wasted time at work costing companies billions, 2005. http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2005/07/11/wastingtime.TMP&ao=all
  4. Rothlin P, Werder PR. Boreout! Overcoming workplace demotivation. London, Filadelfija: Kogan Page Limited, 2008.
  5. Hollis L. Dulling down. The Guardian, februar 2007. http://www.guardian.co.uk/money/2007/feb/24/careers.work
  6. Websense, Inc. Web@Work, 2006. http://www.securitymanagement.com/archive/library/websense_technofile0906.pdf

 

 

Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas