Članki > Izgorevanje na delovnem mestu – na poti do telesnega in duševnega zloma

Izgorevanje na delovnem mestu – na poti do telesnega in duševnega zloma

IzgorevanjeDanes se v povezavi s stresom vedno več govori o tako imenovanem izgorevanju na delovnem mestu in izgorelosti. Po podatkih različnih raziskav je izogrelost enako pogosta pri moških in ženskah, ne glede na starost in vrsto dela. Izgorelost lahko prizadene vsakogar. A kaj sploh je izgorevanje in kako ga lahko preprečimo?  

Strokovnjaki so si besedo izgorelost izposodili pri izgorevanju goriva, saj gre za podobna procesa. Izgorevanje namreč predstavlja sindrom izgorevanja življenjske energije, ki je v sodobnem svetu vse pogosteje prisoten.

Postopno usihanje energije

Izgorevanje je proces izčrpavanja na duševnem, telesnem in čustvenem področju, ki lahko privede do izgorelosti. Le – ta se kaže kot zlom na telesnem in duševnem področju. Če se človek na utrujenost ne odzove s počitkom, telo samo poskrbi zanj z zlomom. Takrat človek ni sposoben delati in sprejemati odločitev, običajno po cele dneve prespi, to pa spremljajo še drugi telesni in psihični simptomi.

Izgorelost je lahko posledica stresa, a je kljub temu ne smemo enačiti z njim. Ljudje pod stresom namreč vedo, da se bodo stvari uredile, če bodo zdržali pritiske in vzeli stvari v svoje roke. Za izgorele ljudi pa je značilno, da so potrti, popolnoma brez energije in vdani v usodo. Stresa se običajno zavedamo, izgorelosti pa pogosto sploh ne opazimo. Posameznik običajno izgoreva več let, preden nastopi izgorelost.

Izgoreli ali izčrpani?

Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo postaja izgorelost, poleg depresije, glavna poklicna bolezen 21. stoletja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je izgoreli posameznik z dela odsoten v povprečju 30 dni v letu. A največja škoda za podjetja ne nastaja zaradi odsotnosti, ampak zaradi zmanjšane produktivnosti zaposlenih, ki izgorevajo.

IzgorevanjeV večletni raziskavi slovenskega Inštituta za razvoj človeških virov iz leta 2010 so ugotovili, da je pri več kot polovici izmed skupno 2700 udeležencev moč opaziti znake izčrpavanja. Od tega jih dve tretjini izgoreva, tretjina pa je delovno izčrpanih. Vendar pa delovne izčrpanosti ne smemo enačiti z izgorevanjem. Delovna izčrpanost je sicer tudi posledica občutka frustriranosti in lahko vodi v različne bolezni povezane s stresom, ne pa do zloma, ki je značilen za izgorelost.

O izgorelosti govorimo, ko pretirano izčrpavanje skozi deloholizem privede do telesnega in duševnega zloma.

Delovna izčrpanost pa je – za razliko od izgorelosti – posledica pretiranega dela zaradi prezahtevnih delovnih okoliščin.


Stopnje izgorevanja – več leten proces

Izgorelost je dolgotrajno nastajajoč odgovor na trajne pritiske na delovnem mestu, zato govorimo o različnih stopnjah nastajanja izgorelosti. Vsaka stopnja lahko traja tudi več let.

1. MEDENI TEDNI. Oseba se dokazuje prek dela. Zaradi preobilice dela postane utrujena in dvomi vase. Namesto da bi se spočila in si vzela odmor, dela še bolj zavzeto, zato sledi druga faza.

2. IZČRPANOST. Oseba ignorira občutek kronične utrujenosti in še naprej veliko dela. Ta faza lahko traja tudi več let. Pojavijo se lahko: telesne bolečine, cinizem, napadi hitrega bitja srca, razdražljivost in občutki krivde, žalost, depresivni občutki, prebavne motnje, motnje spanja …

3. UJETOST. Oseba je razdražena, ker vloženemu naporu ne sledi pričakovana nagrada. Ob tem prihaja do izčrpanosti in dvomov v lastne sposobnosti. Raste število simptomov in njihova intenzivnost. Stopnja lahko traja leto do dve. Pojavijo se: upad energije, nihanje krvnega tlaka, glavoboli, čustvena nestabilnost, odtujenost od bližnjih, samomorilne ideje…

4. IZGORELOST. Posameznik doživi tako telesni kot duševni zlom. Po zlomu običajno popolnoma spremeni svoje vrednote in svoj življenjski slog.


Kako preprečimo izgorevanje? Ukrepajmo pravočasno!

Najprej moramo ugotoviti, ali so za našo izčrpanost odgovorne previsoke zunanje zahteve ali naša pretirana delavnost. Če so na delovnem mestu preobremenjeni vsi, potem so najbrž krive zunanje okoliščine (organizacija dela), če pa so preobremenjeni le nekateri ali morda predvsem mi, potem je vzrok najbrž v nas samih. Če so naše sposobnosti in spretnosti za naše delovno mesto ustrezne, verjetno izčrpanost izhaja predvsem iz našega odzivanja in ravnanja. Zato bi bilo smiselno najprej pogledati, kako ravnajo tisti, ki niso izčrpani in se zgledovati po njih.

Vzemimo si čas zase

Izgorevanje lahko preprečimo tudi z upoštevanjem spodaj naštetih predlogov. Izberimo aktivnosti, ki se skladajo z našo osebnostjo, željami in izkušnjami, saj bomo tako še bolj uspešni pri preprečevanju izgorevanja.

  • Vsak dan si vzemimo čas za odmor: ne dovolimo, da nas delo »posrka« vase. Poskrbimo za dovolj prostega časa, počitka, prijateljske pogovore in dejavnosti, ki nas veselijo. Oddahnimo si od tehnologije in določimo čas v dnevu, ko bomo ugasnili telefon in računalnik ter uživali v miru in tišini. Pojdimo v naravo in prisluhnimo zvokom narave, saj nas bodo pomirili.
  • Zavedajmo se stresnih situacij pri delu in vplivajmo nanje: ugotovimo, kaj je za nas najbolj stresno na delovnem mestu ter razmislimo, kako bi lahko vplivali na te situacije. Naučimo se spopadati s pritiski in znova razmislimo o ciljih, ki smo si jih zastavili, saj so morda previsoki.
  • Poučimo se o znakih stresa in izgorevanja: tako bomo pri sebi znali hitro prepoznati znake stresa in izgorevanja, se pred njimi varovali in jih obvladovali.
  • Zaščitimo se: najdimo pravo mero, do katere se še lahko žrtvujemo za druge, ne da bi pri tem sami trpeli. Naučimo se reči »ne« in določimo meje, kar pomeni, da ni potrebno v ničemer pretiravati.
  • Poiščimo in tudi sami ponudimo medsebojno pomoč: do ljudi bodimo spoštljivi, odprti, iskreni in prijazni, saj je to osnova za dobre medosebne odnose, ki so zelo pomembni tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Pomembno je, da imamo krog ljudi, na katere se lahko obrnemo po pomoč.
  • Načrtno in redno se ukvarjajmo z dejavnostmi, ki nas sproščajo: prosti čas izkoristimo za telesno dejavnost, hobije, druženje z ljudmi, ki nas podpirajo in nam pomagajo. Poskusimo kaj novega, kar smo si vedno želeli, pa si za to nismo vzeli časa. Pazimo le, da dejavnosti, ki si jih omislimo kot sprostitev, ne predstavljajo dodatne obremenitve, kar bi predstavljalo ravno nasprotni učinek od pričakovanega.
  • Poskrbimo za usklajen življenjski ritem: dan začnimo umirjeno, s sproščujočim ritualom. Hodimo spat ob približno isti uri, pred spanjem se odpovejmo cigareti, kavi, alkoholu…, saj to pokvari kakovost našega spanca. Pred spanjem se lahko sprostimo tudi z uporabo katere izmed vaj sproščanja (npr. dihalne tehnike, vizualizacija…).
  • Poskrbimo za zdravo prehrano: pojejmo dovolj sadja in zelenjave, spijmo dovolj vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Preslana hrana, sladkarije, alkohol in kava naše telo še dodatno oslabijo. Čez dan pojejmo pet manjših obrokov in pazimo, da jemo počasi.
  • Redno uporabljajmo tehnike sproščanja: s tehnikami sproščanja (npr. dihalne tehnike, progresivna mišična relaksacija ipd.) lahko dosežemo boljše počutje in bolj pozitivne misli. Tehnik sproščanja se je potrebno naučiti in jih redno vaditi. Priporoča se učenje pod strokovnim vodenjem z rednim ponavljanjem v domačem okolju. Tako učenje zahteva veliko vztrajnosti in poteka v času, ko človek obvladuje življenjske situacije. Nič ne zaleže, če se sproščamo samo takrat, ko smo že pod stresom.

Najpomembnejša je preventiva – prisluhnimo sebi in vzemimo si čas zase zdaj, ne čakajmo, da zbolimo.

V podjetjih, v katerih se izvaja Program podpore zaposlenim, lahko zaposleni pokličejo na svetovalni telefon, če delovne in življenjske okoliščine doživljajo kot obremenjujoče in ob tem opažajo še znake izčrpavanja. Svetovalec oceni, ali gre za delovno izčrpavanje ali izgorevanje in jim svetuje, kako lahko preprečijo nadaljnje izčrpavanje oziroma izgorevanje.

Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas