Članki > Humor naj bo v zasebnem in poklicnem življenju

Humor naj bo v zasebnem in poklicnem življenju

HumorHumor je kompleksen konstrukt, ki ga je podobno kot ljubezen zelo težko definirati. V splošnem bi lahko humor opredelili kot sposobnost biti smešen ali sposobnost smejati se smešnim mislim in dejanjem. Skoraj vsakdo ima smisel za humor. Nekaterim je bolj pri srcu črni humor, drugim parodija, satira ali pa najnižja oblika humorja, to je sarkazem. Skoraj v vsaki situaciji lahko najdemo smešno plat, kar nam lahko pride še posebej prav pri spoprijemanju s stresnimi dogodki.

Humor je koristna in zaželena lastnost

Smisel za humor zajema prepoznavanje in cenjenje humornih dražljajev in lastno kreiranje humornih dražljajev. V obeh primerih naj bi to bila trajna osebnostna lastnost. Ljudje z večjim smislom za humor imajo igriv, ne pretirano resen odnos do sveta. Lahko se distancirajo od neprijetne situacije, kar kaže na njihovo notranjo moč, in so bolj prepoznavni v družbi. Smisel za humor je tudi ena najbolj zaželenih osebnostnih lastnosti pri izbiri partnerja.

Humor domuje pri optimistih

Raziskave so pokazale, da imajo pesimisti manj smisla za humor kot optimisti. Zanimivo pa je, da pesimistični ljudje ocenjujejo šale in smešnice kot bolj smešne. To je podobno, kot če bi revnejši ljudje pripisali denarju večjo vrednost kot bogatejši.

Sta smeh in humor res pol zdravja?

Več raziskovalcev poroča o pozitivnih vplivih humorja in smeha na naše zdravje ter celo na dolžino življenja (npr. Martin, 2001; Pressman in Cohen, 2005). Smisel za humor se pomembno povezuje tudi z dobrim počutjem, vendar je lahko narava te povezanosti različna. Humor in smeh lahko vplivata na dobro počutje, po drugi strani pa smo bolj dovzetni za humor, kadar se dobro počutimo.

Humor je tudi eden izmed obrambno-varovalnih mehanizmov, ki varujejo posameznika pred bolečino, ki bi lahko nastala zaradi prepovedanih nagonskih impulzov. Humor kot obrambo lahko uporabimo v situacijah, ko na neko vprašanje ne želimo neposredno odgovoriti, odgovoru pa se lahko izognemo s pomočjo humorja. Skozi humor se pokaže tudi sposobnost razumevanja perspektive drugega. Ljudje s to sposobnostjo vedo, kako se pošaliti iz drugih, ne da bi jih pri tem užalili. Posamezniki, ki se znajo pošaliti na svoj račun, pa s tem pokažejo, da se zavedajo svojih pomanjkljivosti, jih sprejemajo in se lahko zaradi njih tudi zabavajo.

S humorjem nad stres
Negativna čustva in humor se izključujejo. Če si s šalo in smehom pomagamo iz stresne situacije, tedaj v hipu, ko se nasmejimo, preobrazimo negativni stres (distres) v pozitivno doživljanje in naše slabo počutje se (vsaj delno) preobrazi v dobro počutje.

Fry (1995) je preučeval vpliv smisla za humor na stile spoprijemanja s stresom pri ženskah na vodstvenih položajih. Rezultati so pokazali, da ženske z večjim smislom za humor stresne življenjske dogodke ocenjujejo bolj pozitivno, poskušajo v teh dogodkih poiskati določen smisel ter jih dojemajo kot izziv. Tudi raziskava Abelove (2002) je pokazala, da ljudje z večjim smislom za humor različne življenjske dogodke zaznavajo kot manj stresne ter uporabljajo bolj konstruktivne načine spoprijemanja s stresom kot tisti z manjšim smislom za humor.

Koristi smeha
V stresnih situacijah se ljudje s smislom za humor odzivajo z večjim optimizmom. Prav tako humor spodbuja kreativnost, izboljšuje pogajalske sposobnosti in spretnosti sprejemanja odločitev. Poleg tega ima smeh številne kratkoročne in dolgoročne koristi za naše zdravje in dobro počutje.

Kratkoročne koristi:

  • Stimulacija številnih organov: ko se smejimo, se poveča vnos s kisikom obogatenega zraka, kar stimulira naše srce, pljuča in mišice, prav tako se poveča izločanje endorfinov in serotonina (hormon sreče).
  • Sprostitev: smeh zmanjša naš odziv na stres, poviša srčni utrip in krvni tlak ter na ta način omogoča občutek sproščenosti.
  • Zmanjša napetost: ko se smejimo, se poveča cirkulacija krvi, skeletne mišice se sprostijo. Oboje pomaga zmanjšati nekatere telesne znake stresa, med drugimi stabilizira krvni pritisk.

Dolgoročne koristi:

  • Okrepitev imunskega sistema: negativne misli lahko vplivajo na doživljanje stresa, kar zniža našo odpornost. Pozitivne misli pa vplivajo na sproščanje nevropeptidov, ki nam pomagajo v boju s stresom in boleznimi, povezanimi z njim.
  • Zmanjšanje občutka bolečine: smeh vpliva na to, da naše telo začne proizvajati hormone, ki imajo protibolečinski učinek.
  • Povečanje osebnega zadovoljstva: smeh nam lahko pomaga pri lažjem soočanju s težkimi situacijami. Prav tako nam pomaga pri navezovanju stikov z ljudmi.


Naučimo se smejati …
Pogosto nam ni do smeha in zato ne moremo uživati v njegovih koristih. Prav zato nekateri strokovnjaki priporočajo vajo, pri kateri se gledamo v ogledalo in svoje obrazne mišice prisilimo v nasmeh ter tako vztrajamo eno minuto vsak dan. Naši možgani namreč ne ločijo med iskrenim, naravnim smehom in med narejenim smehom. V obeh primerih se v našem telesu  sproščajo hormoni sreče. To je spoznal indijski zdravnik Madan Kataria, ki je leta 1995 ustanovil prvi klub smeha. Smejalna joga zaradi številnih pozitivnih učinkov postaja priljubljena tudi pri nas.


… vadimo smejalno jogo
Smejalna joga temelji na konceptu, da ne potrebujemo smisla za humor, ampak da se lahko smejanja naučimo. Kadar se ljudje smejejo skupaj, ustvarjajo pozitivno energijo skupine. Smeh je tudi komunikacijsko orodje; težko smo v sporu z nekom, s komer se smejimo, smeh nadalje spodbuja tudi interakcijo in povezovanje z ljudmi. Joga smeha je zato primerna tudi za delovne organizacije, saj se s tem poveže kolektiv in poveča ustvarjalnost. Beckman, Regier in Young so leta 2007 izvedli raziskavo, v kateri so merili samoučinkovitost zaposlenih teden dni pred vadbo joge smeha, teden dni po vadbi in nato še 60 ter 90 dni po vadbi. Vaje so v podjetju potekale 14 dni, vsak dan 15 minut. Rezultati so pokazali, da so se pri udeležencih vadbe zvišali optimizem, motivacija, asertivnost, empatija in prilagodljivost. Učinki vadbe so bili dolgotrajni.

Vse opisane koristi smeha so dober razlog, da poskušamo na različne  situacije v življenju gledati s smešne plati in da se večkrat pošalimo s sodelavci. Smeh in dobra volja sta namreč nalezljiva in pripomoreta k ustvarjanju dobrega delovnega vzdušja.

VIRI:

  1. Abel, M. H. (2002). Humor, stress, and coping strategies. Humor, 15 (4), str. 365-381.
  2. Bobovnik, K. (2008). Smisel za humor in duševno zdravje. Pridobljeno s strani http://kakosi.si/wp-content/uploads/2012/09/smisel_za_humor.pdf
  3. Fry, P.S. (1995). Perfectionism, humor, and optimism as moderators of health outcomes and determinants of coping styles of women executives. Genetic, Social, and General Psychology Monographs 121, str. 213–245.
  4. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti.
  5. Seaward, B. L. (1992). Humor’s Healing Potential. Pridobljeno s strani http://www.brianlukeseaward.net/articles/humor-potential.pdf
  6. Sherman, M. Humor and Stress: Laugh Your Way to Better Health. Pridobljeno s strani http://www.healthsystem.virginia.edu/pub/feap/work-life/newsletters/Humor%20and%20Stress.pdf
  7. S smehom nad absentizem. Pridobljeno s strani http://www.osreci.se/clanki/58-clanki/57-s-smehom-nad-absentizem.html
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas