Članki > Danes zaposlujemo le optimiste!

Danes zaposlujemo le optimiste!

OptimizemOptimizem spodbudno vpliva na naše dosežke, dobro počutje in celo na smisel za humor. Lahko bi rekli, da je v življenju bolje biti rahlo nerealističen optimist kot popoln realist, raziskave namreč kažejo, da so depresivne osebe dokaj realistične. A pretirani optimizem spet ni zaželen, saj zaradi nerealističnega podcenjevanja nevarnosti zmanjšuje odgovornost in varnost. Dobra novica je ta, da se lahko optimizma naučimo. 

Optimizem je ključ do uspeha

Optimizem je opredeljen kot naravnanost oziroma pričakovanje, da se bodo dogajale pozitivne stvari oziroma kot pričakovanje pozitivnih izidov. Nasprotno je pesimizem precenjevanje verjetnosti negativnih izidov.

Optimizem ljudem omogoča, da se v življenju osredotočajo na pozitivne dogodke, kar močno poveča njihovo samospoštovanje in delovno vnemo. Prav tako jim omogoča oddaljitev od neprijetnih življenjskih doživetij, jih ščiti pred negativnimi izidi, samoobtoževanjem, občutkom krivde ter neuspehom. Optimistični posamezniki so zato v življenju bolj uspešni od pesimističnih in dosežejo višje cilje.

Optimisti hitreje okrevajo
Raziskave so pokazale, da optimizem uravnava raven stresnih hormonov. Pozitivna pričakovanja o prihodnosti lahko celo zmanjšajo verjetnost srčnega infarkta in znižajo visok krvni tlak. Bolj kot neposredni pozitivni učinki na organizem pa so odločilni posredni učinki optimizma. Srčni bolniki, ki verjamejo, da se bodo pozdravili in spet začeli živeti želeni življenjski slog, bodo bolj verjetno poslušali in upoštevali navodila zdravnika ter bodo bolj motivirani, da ozdravijo.

Optimizem kot prednost pri zaposlovanju
Raziskava, ki so jo že leta 1985 opravili v podjetju Metropolitan Life Insurance, je pokazala, da so bili zavarovalni agenti, ki so se glede na optimizem uvrstili v zgornjo polovico, pri prodaji za 37 % uspešnejši od tistih, ki so se uvrstili v spodnjo polovico (bolj k pesimizmu nagnjeni posamezniki). Na podlagi teh rezultatov je podjetje optimizem vključilo v svoje izbirne kriterije pri kadrovski politiki ravnanja z ljudmi pri delu, še zlasti pa pri selekcioniranju in zaposlovanju kadrov.

Smo optimisti ali pesimisti?
Ali je posameznik  optimističen ali pesimističen, lahko ugotovimo z opazovanjem njegovih ravnanj ob soočenju s stisko iz treh zornih kotov, in sicer z vidika trajanja, obsega in energije. Če posameznik stisko zaznava kot začasno in ne trajno, je nagnjen k optimističnemu razmišljanju. Z vidika obsega nas zanima, ali posameznik zaznava stisko kot vseobsegajočo ali kot omejeno. Če stisko zaznava kot omejeno oziroma povezano s točno določenim dogodkom, lahko rečemo, da je nagnjen k optimizmu. Če se posameznik ob soočenju s težavo čuti sposoben ukrepati, pomeni, da ima razvito optimistično razmišljanje. Za pesimista pa je značilno, da se ob doživljanju stiske počuti nemočnega in se  »vda v usodo«.

Občasno tudi kanček pesimizma

Vsi, razen najbolj optimističnih med nami, smo že doživeli pesimistične trenutke. A pesimizem ni nujno vedno slab. V določenih življenjskih situacijah uporaba slepega optimizma ni upravičena. Včasih moramo sprejeti neuspeh in ga videti povsem jasno ter objektivno. V pilotovi kabini je potreben neizprosen realizem in ne optimističen pogled. Včasih moramo prešteti svoje izgube in investirati drugam, ne pa iskati razloge, zakaj bi še vztrajali.

Delovna organizacija potrebuje optimiste in tudi realiste
Pomislimo na veliko, uspešno organizacijo. V njej vrsta različnih osebnosti igra različne vloge. Raziskovalci in razvijalci, načrtovalci in marketinški strokovnjaki so vizionarji. Sanjati morajo o stvareh, ki jih še ni, raziskovati meje, ki jih organizacija še ni dosegla. Če tega ne naredijo, bo to prej ali slej uspelo konkurenci.

Vsaka organizacija pa potrebuje tudi realiste, ljudi, ki so v trdnem stiku z resničnostjo. Ti zagotavljajo, da optimisti ne prezrejo neusmiljene resničnosti. Finančniki, računovodje, organizatorji, uredniki, varnostni inženirji – ti morajo zelo jasno vedeti, koliko si organizacija lahko privošči in kje nanjo prežijo nevarnosti. Njihova vloga je svariti in varovati.

Zamislimo si organizacijo, v kateri delajo sami optimisti. Ljudje, ki se slepo navdušujejo nad čudovitimi možnostmi in priložnostmi, ki jih prinaša prihodnost. Recept za popoln polom. Uspešno življenje tako kot uspešna organizacija  potrebuje tako optimizem kot tudi občasen realizem.

Spremenimo pesimistične misli v optimistične
Življenje optimistom in pesimistom zadaja enake udarce in težave, le da jih optimisti prenašajo bolje. Optimisti si hitreje opomorejo po porazih. Zaradi svoje prožnosti so uspešnejši v šoli, na delovnem mestu in v športu, prav tako so boljšega telesnega zdravja kot pesimisti. A spodbudno je, da se lahko pesimisti priučijo veščin optimizma ter izboljšajo kakovost svojega življenja.

Kadar se srečamo s težavami, se nanje odzovemo s specifičnim razmišljanjem. Naše misli se hitro utrdijo v prepričanja, ki predstavljajo podlago za naše čustvovanje in vedenje. Pogosto se teh prepričanj sploh ne zavedamo, dokler se ne osredotočimo nanje. Velik del posameznikovih težav ne izhaja iz dogodkov, ki se zgodijo, ampak iz načina, kako si posameznik te dogodke razlaga. Če spremenimo svoja običajna prepričanja, ki sledijo negativnim dogodkom, se bodo spremenili tudi naši odzivi na te dogodke. V nadaljevanju so opisane nekatere tehnike, ki nam pomagajo pri spreminjanju naših negativnih prepričanj.

  • Preusmerjanje pozornosti: ko se zavemo, da razmišljamo pesimistično, lahko poskusimo misliti na kaj drugega. Pri tem si nekateri pomagajo tako, da pozvonijo z glasnim zvoncem, drugi nosijo s seboj na papirju, z velikimi tiskanimi črkami napisan STOJ, tretji imajo okoli zapestja zavezano elastiko, s katero ob negativnih mislih močno tlesknejo ob kožo.
  • Izpodbijanje: ključno je zavedanje, da so naša prepričanja zgolj to – prepričanja. Lahko odražajo resnična dejstva ali pa tudi ne. Od neutemeljenih obtožb drugih se bolj ali manj zlahka oddaljimo, veliko težje se oddaljimo od tistih, ki si jih vsakodnevno zadajamo sami. A naše razlage so običajno posledica miselnih navad, ki so jih oblikovali neprijetni dogodki v preteklosti. Pomembno je, da preverimo utemeljenost naših negativnih prepričanj. Pri tem se lahko vprašamo: »Katera dejstva oziroma dokazi podpirajo to prepričanje?« Pri izpodbijanju misli preverimo vse možne razloge, ki so prispevali k negativnemu dogodku. Osredotočimo se na razloge, ki so spremenljivi (npr. ni mi uspelo, ker sem se premalo posvetil delu), specifični (ta naloga je bila posebej težka) in neosebni (kriteriji so bili previsoki).

Naučeni optimizem ne deluje z nezadovoljivo tehniko »pozitivnega gledanja na svet«, ampak z močjo razmišljanja, ki ni negativno.

VIRI:

  1. Fariselli, L., Ghini, M. in Freedman, J. (2008). Optimism and job performance. Pridobljeno s strani http://www.6seconds.org/sei/media/WP_Optimism_Performance.pdf
  2. Luthans, F. in Youssef, C. M. (2007). Emerging positive organizational behavior. Journal of Management, 33 (3), str. 321-349.
  3. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti.
  4. Penger, S. (2006). Učeča se organizacija in oblikovanje pozitivne organizacijske identitete: študija primera slovenskega podjetja. Ekonomska fakulteta.
  5. Seligman, M. (2009). Naučimo se optimizma. Mladinska knjiga.
Share:

Skupina IRI Ljubljana smo vaš partner v prizadevanjih za zdrave in zadovoljne zaposlene.

Copyright © 2021 Skupina IRI Ljubljana Varstvo osebnih podatkov Uporaba piškotkov O nas