AnksioznostAnksioznost ali tesnoba je običajno čustvo, ki ga od časa do časa doživljamo vsi. Veliko ljudi je anksioznih ali nervoznih, kadar se soočajo s težavami pri delu, preden pišejo test ali sprejmejo pomembno odločitev. Za osebe z anksioznimi motnjami pa je značilno, da jih občutki tesnobe in strahu stalno spremljajo in lahko včasih popolnoma ohromijo njihovo življenje. Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Po najnovejših ocenah v evropskem prostoru za anksioznimi motnjami trpi kar 41 milijonov ljudi.

DihanjeDihanje je osnovna potreba življenja, ki ga večina ljudi dojema kot samoumevno. Z vsakim vdihom zraka pridobimo kisik in sprostimo odpadni produkt - ogljikov dioksid. Plitko dihanje zmanjša pretok teh plinov v in iz telesa, kar nam otežuje lajšanje stresnih simptomov. Nekateri vzorci dihanja lahko celo prispevajo k tesnobi, napadom panike, depresiji, mišični napetosti, glavobolom in utrujenosti. Zavedanje dihanja in dobre navade dihanja lahko okrepijo naše duševno in telesno dobro počutje.

VizualizacijaVizualizacija je učinkovita pri zdravljenju mnogih s stresom povezanih in tudi telesnih bolezni, vključno z glavoboli, mišičnimi krči in anksioznostjo. Vizualizacija se uporablja za pripravo bolnikov na kirurške posege, za krepitev učinkov kemoterapije, za povečanje osredotočenosti pri športnih tekmovanjih in za povečanje dobrega počutja. Lajšanje simptomov je lahko takojšnje ali pa terja več tednov vadbe.

SproščanjeStres izvira iz katerekoli spremembe, ki se ji moramo prilagoditi; vse od negativnih ekstremov dejanske telesne nevarnosti do veselja ob zaljubljenosti ali doseganju nekega dolgo želenega uspeha. Celo najbolj urejeno življenje nas dnevno sooča z neprestanim tokom potencialno stresnih dogodkov. Ljudje se nanje različno odzivamo, nekateri odzivi so bolj, drugi manj konstruktivni.


zadovoljstvo 2V preteklosti je bilo delovno mesto racionalno okolje, v katerem so bila čustva v napoto razumnim sodbam. Spoznanja, da imajo čustva pomemben vpliv na delovanje zaposlenih in s tem na uspešnost poslovanja, so spremenile mišljenje vodij, ki so bili prepričani, da delo in čustva ne sodijo skupaj. Raziskave so pokazale, da lahko s čustvi pojasnimo različne individualne in organizacijske pojave na delovnem mestu.