NadlegovanjeNa delovnem mestu bo vedno obstajala določena mera šal, spogledljivih pogledov in neumestnih pripomb. Od vsakega posameznika je odvisno, kaj in v kolikšni meri je zanj sprejemljivo. Ko posameznik komentarje, opazke ali določena dejanja doživlja kot neželena in žaljiva, govorimo o nadlegovanju.  Ključna značilnost nadlegovanja je, da si ga žrtev ne želi.

NasiljeNasilje na delovnem mestu je vse pogostejše, zato mu v zadnjih letih strokovnjaki posvečajo veliko pozornosti. Kljub temu veliko primerov nasilja žrtve ne prijavijo. Vzroki so različni:  strah pred sankcijami, strah pred storilcem in drugi podobni razlogi, v nekaterih primerih pa se zaposleni sploh ne zavedajo, da so bili žrtve nasilnega dejanja. Toleranca do nasilnih dejanj je namreč v marsikaterem delovnem okolju še vedno zelo visoka, prav tako pa tudi napačna prepričanja o pojavu nasilja na delovnem mestu.

Čustvene obremenitveV delovnem okolju se pojavljajo spremembe, ki vplivajo na nastanek novih psihosocialnih tveganj. Le-ta lahko vplivajo na povečano raven stresa ter povzročijo resno poslabšanje duševnega in telesnega zdravja delavcev. Med desetimi ključnimi psihosocialnimi tveganji, ki jih je izpostavila četrta evropska raziskava o delovnih pogojih (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, 2007), so tudi velike čustvene obremenitve na delovnem mestu.

PtičNarava dela se zelo hitro spreminja. Globalizacija trga, urbanizacija, migracije in napredek v informacijski tehnologiji povzročajo spremembe v načinu in značilnostih dela ter hkrati vplivajo na telesno in duševno zdravje zaposlenih. Vedno več zaposlenih se sooča z duševnimi težavami. Med najpogostejšimi so stres, zloraba substanc, težave z depresijo in anksioznostjo.

DepresivnostPosameznik, ki se spopada z depresijo, predstavlja za organizacijo velik strošek, a ne samo zaradi absentizma. Veliko ljudi z depresivnimi znaki prihaja na delo (govorimo o prezentizmu), vendar so pri delu nezbrani in nemotivirani, kar se odraža v znižani produktivnosti. Depresivnim posameznikom lahko pomagamo z ustreznim prepoznavanjem simptomov in pravočasnim zdravljenjem. V tujini se je pri tem kot zelo uspešen izkazal Program podpore zaposlenim, ki je na voljo tudi delovnim organizacijam v Sloveniji.