NadlegovanjeNa delovnem mestu bo vedno obstajala določena mera šal, spogledljivih pogledov in neumestnih pripomb. Od vsakega posameznika je odvisno, kaj in v kolikšni meri je zanj sprejemljivo. Ko posameznik komentarje, opazke ali določena dejanja doživlja kot neželena in žaljiva, govorimo o nadlegovanju.  Ključna značilnost nadlegovanja je, da si ga žrtev ne želi.

Kaj je nadlegovanje?

Nadlegovanje je opredeljeno kot vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje, ali s takšnim učinkom.

Obstaja veliko vrst nadlegovanja, med drugimi nadlegovanje zaradi spola, zaradi vere, zaradi spolne usmerjenosti, zaradi invalidnosti oziroma zdravstvenega stanja, zaradi narodnosti ali rase, zaradi izobrazbe, zaradi starosti in podobno. Med najpogostejšimi je spolno nadlegovanje.


Spolno nadlegovanje: doživljajo ga ženske in moški

Spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu nista nova pojava. Je pa raziskovanje obeh pojavov relativno novo; medtem ko segajo prve raziskave spolnega nadlegovanja v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, se je raziskovanje istospolnega nadlegovanja pojavilo šele v devetdesetih letih. Evropske raziskave (npr. Timmerman in Greetje, 2005) kažejo, da spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživlja od 2 do 90 % žensk in od 1 do 30 % moških. Žrtve spolnega nadlegovanja so torej ženske in moški. Enako velja za nadlegovalce, pri čemer ni nujno, da je žrtev spolnega nadlegovanja nasprotnega spola kot nadlegovalec.

Dilema je, kdaj določeno vedenje lahko opredelimo kot spolno nadlegovanje. Enako ravnanje namreč lahko en posameznik zazna kot nesporno, drug posameznik pa ga lahko zazna kot spolno nadlegovanje. Prav tako lahko posameznik različno zaznava določeno ravnanje, odvisno od tega, kdo je bil udeležen. Posameznik si na primer lahko zaželi, da ga njegov sodelavec objame, a takšnega dejanja ne bo dovolil vsem sodelavcem. Prav zato opredelimo spolno nadlegovanje kot reakcijo osebe, ki je deležna neželenega spolnega vedenja, in ne z namenom, ki ga je imel nadlegovalec.


Oblike spolnega nadlegovanja

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave z namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega delovnega okolja, ali s takšnim učinkom.

Spolno nadlegovanje bi lahko razdelili na:

  • Verbalno spolno nadlegovanje: nedobrodošlo osvajanje, neželeno spreminjanje službenih tem v spolne, neželeni ponavljajoči se predlogi za druženje in zmenke, neželeni opolzki komentarji, neželeni predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti, uporaba obscenega jezika ali gest (npr. žvižganje) …
  • Neverbalno spolno nadlegovanje: neželene spolno sugestivne geste, neželeno razkazovanje spolnih organov, neželena elektronska sporočila, pisma, telefaksi in drugi materiali s spolno vsebino …
  • Telesno spolno nadlegovanje: nepotrebno dotikanje, trepljanje, ščipanje, tesno približevanje osebe, neželena masaža vratu, ramen, vsiljeni spolni odnos, neželeno ali izsiljeno objemanje ali poljubljanje, spolni napad (poskus posilstva) …
  • Karierno spolno nadlegovanje: obljubljena višja plača, napredovanje ali kakšna druga ugodnost, če pristanemo na ravnanje spolne narave (npr. zmenek, spolni odnos itd.).


Slovenska raziskava o spolnem in drugem nadlegovanju na delovnem mestu

Raziskava Urada vlade RS za enake možnosti iz leta 2007 je pokazala, da je bila skoraj vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja, vsaka šesta pa telesnega spolnega nadlegovanja ali neverbalnega spolnega nadlegovanja. Vsak četrti moški je bil žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja, druge oblike nadlegovanja pa so bile pri moških manj pogoste.


Molk ni rešitev

Tako pri ženskah kot pri moških sta bila ne glede na vrsto nadlegovanja najpogostejša odziva šala in nelagodje. Pogosta odziva sta bila še molk in zahteva žrtve, naj storilec z ravnanjem preneha. 46 % žensk in 79 % moških ni nikomur povedalo, da so bili nadlegovani na delovnem mestu. Najpogosteje niso nikomur poročali o nadlegovanju zato, ker so menili, da se ne bo nič spremenilo.


Učinkovit ukrep preprečevanja – informiranje zaposlenih

Najboljši (za potencialne žrtve) ter najcenejši (za organizacijo) način reševanja primerov spolnega in drugega nadlegovanja je njihovo preprečevanje. Z informiranjem, izobraževanjem in ozaveščanjem zaposlenih o pojavu ter o njegovih posledicah lahko preprečimo veliko neželenih ravnanj. Gre predvsem za ozaveščanje o tem, katera ravnanja in pod kakšnimi pogoji pomenijo spolno in drugo nadlegovanje ter za obveščanje zaposlenih o politiki organizacije proti spolnemu in drugemu nadlegovanju na delovnem mestu ter o možnih oblikah pomoči žrtvam.


Posledice spolnega nadlegovanja tudi za delovno organizacijo

Spolno nadlegovanje negativno vpliva na telesno in duševno zdravje žrtev nadlegovanja pa tudi sodelavcev, kar se odraža na celotni organizaciji v upadu produktivnosti ter porastu fluktuacije in absentizma. Zaradi posledic, ki jih ima pojav spolnega in drugega nadlegovanja za žrtvein tudi za delodajalce, bi bilo pričakovati, da bodo organizacije veliko pozornosti namenjale ustvarjanju takšnega delovnega okolja, ki bo zaposlenim prijazno tudi v smislu odsotnosti spolnega in drugega nadlegovanja.


VIRI:

  1. Lobnikar, B. (2000). Razumeti spolno nadlegovanje. Delo – Sobotna priloga.
  2. Urad RS za žensko politiko (1999). Kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu. Priročnik, zvezek 10. 
  3. Urad vlade RS za enake možnosti (2007). Spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Pridobljeno s strani http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/RaziskavaNadlegovanje.pdf