PtičNarava dela se zelo hitro spreminja. Globalizacija trga, urbanizacija, migracije in napredek v informacijski tehnologiji povzročajo spremembe v načinu in značilnostih dela ter hkrati vplivajo na telesno in duševno zdravje zaposlenih. Vedno več zaposlenih se sooča z duševnimi težavami. Med najpogostejšimi so stres, zloraba substanc, težave z depresijo in anksioznostjo.

Ukrepajmo, da se duševna težava  ne razvije v duševno bolezen!

Duševne težave negativno vplivajo na posameznika, njegovo družino, sodelavce in na širšo družbo. Prav tako imajo neposreden vpliv na delovne organizacije, saj zvišujejo absentizem in prezentizem, povečujejo stroške organizacije ter zmanjšujejo produktivnost. Izraz duševna težava (angl. mental health problem) opisuje znake, ki so značilni za duševne bolezni (angl. mental disorder), a za diagnosticiranje duševne bolezni niso dovolj izraženi ali dovolj pogosti. Ni nujno, da se iz duševnih težav razvije duševna bolezen.

Ko delo postane izvor duševnih težav

Duševne težave so rezultat kombinacije bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Delo lahko koristi duševnemu zdravju, saj ima delavec močnejši občutek družbene vključenosti, statusa in identitete ter razporejen čas. Vendar pa raziskave kažejo, da lahko delovno okolje in način, kako se delo organizira ter vodi, tudi negativno vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Med najpogostejšimi dejavniki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so:

  • Preobremenjenost z delom, ki privede do izgorevanja oz. podobremenjenost z delom, ki lahko povzroči sindrom zdolgočasenosti na delovnem mestu.
  • TelefonNegotovost zaposlitve.
  • Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu.
  • Majhna udeležba pri odločanju ali pomanjkanje nadzora nad delovno obremenitvijo.
  • Nejasnost ali konfliktnost vloge.
  • Slabi medosebni odnosi med zaposlenimi.
  • Slabi delovni pogoji (hrup, svetloba, temperatura, slab zrak ipd.).
  • Neustrezen način vodenja in komuniciranja.
  • Slabe možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Kombinacija velike obremenjenosti pri delu in negotovosti zaposlitve pri posameznikih lahko za 14-krat poveča tveganje za razvoj depresije v primerjavi s tistimi, ki imajo nadzor nad delovno obremenitvijo in varno zaposlitev. Dolgi delovniki so povezani s pojavom depresije pri ženskah, absentizem pa z monotonim delom ter slabimi možnostmi za pridobivanje novih znanj in spretnosti.

Težave z duševnim zdravjem vse bolj prisotne v sodobnem svetu

Po ocenah Mental Health Economics European Network (MHEEN, 2008) se vsako leto kar eden od štirih Evropejcev (približno 132 milijonov) sooča s težavami v duševnem zdravju. V številnih državah članicah EU se povečuje izostajanje z dela, nezaposlenost in število zahtevkov za dolgotrajno nezmožnost za delo zaradi stresa, povezanega z delom, in težav z duševnim zdravjem. Slovenija ni izjema. Po podatkih ZZZS (2010) so v Sloveniji po odstotku izgubljenih koledarskih dni duševne in vedenjske motnje na četrtem mestu. Povprečna bolniška odsotnost zaradi duševnih motenj pri ženskah traja povprečno 44 dni, pri moških pa 50 dni. Med vzroki za skrajšani delovnik so duševne in vedenjske motnje na drugem mestu (Dodič Fikfak, 2011). A poleg visokega absentizma se v delovnih organizacijah soočajo še s številnimi drugimi škodljivimi posledicami duševnih težav zaposlenih, kot so zmanjšana produktivnost in motivacija ter večja fluktuacija in prezentizem zaposlenih.

Duševne bolezni – breme za družine in delovne organizacije

Duševne bolezni niso breme le za prizadete državljane in njihove družine, ampak v prvi vrsti pomenijo veliko ekonomsko breme za celotno družbo. Prinašajo izgubo in obremenitev za gospodarski, socialni, izobraževalni ter kazenski in sodni sistem (Turk, 2010). Po ocenah strokovnjakov (Andlin-Sobocki, Jonsson, Wittchen in Olesen, 2005) naj bi stroški, povezani z zmanjšano produktivnostjo zaposlenih z duševnimi boleznimi, v Evropski uniji znašali 136,3 milijarde evrov. Večina teh stroškov (99,3 milijarde evrov) je povezana z depresijo in anksioznostjo. Za primerjavo – stroški srčno-žilnih bolezni, ki so tudi pereč problem v EU, naj bi znašali 36,1 milijarde evrov. V oceno niso všteti stroški prezentizma, ki lahko – odvisno od značilnosti dela in industrijske panoge – poveča stroške določene delovne organizacije za 50 ali celo 500 %.

Evropa že  ukrepa!

Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot „stanje dobrega počutja“, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva k svoji skupnosti. Evropska komisija je junija 2009 sprejela evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje, ki omogoča sodelovanje institucij EU, nacionalnih vlad, regij in organizacij civilne družbe ter skupno prizadevanje za boljše varstvo duševnega zdravja. Evropski pakt med drugimi poziva k ukrepanju na področju duševnega zdravja na delovnem mestu, tako da:

  • Izboljšamo organizacijo dela, organizacijsko kulturo in prakso vodenja ter zaposlenim olajšamo usklajevanje dela in zasebnega življenja.
  • Izvajamo programe promocije duševnega zdravja in dobrega počutja skupaj s programi za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu (nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, konflikti med zaposlenimi, slaba ali neustrezna komunikacija ipd.).
  • Izvajamo ukrepe za podporo zaposlovanja, zadrževanja ali rehabilitacije in vrnitve na delovno mesto pri ljudeh s težavami ali motnjami v duševnem zdravju.


Preprosti, a učinkoviti ukrepi za promocijo duševnega zdravja

Učinkovita promocija duševnega zdravja vključuje kombinacijo upravljanja tveganj in promocije zdravja. Med ukrepi za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu so:

  • „Zdravstveni krožki“, ki temeljijo na sodelovanju zaposlenih in so namenjeni odkrivanju težav, razpravljanju o njih ter iskanju rešitev.
  • Vzpostavljanje politik o duševnem zdravju in z njim povezanimi težavami, kot so nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu.
  • Usposabljanje vodstva za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih in iskanje učinkovitih rešitev za zmanjševanje stresa med zaposlenimi.  
  • Anketiranje zaposlenih z anonimnimi vprašalniki, da ugotovimo, kaj jih skrbi med delom.
  • Usposabljanje zaposlenih o tem, kako se spopadati s stresnimi situacijami.
  • Brezplačno svetovanje zaposlenim pri reševanju različnih težav v zvezi z zasebnim ali poklicnim življenjem, ki je po možnosti na voljo med delovnim časom.


S Programom podpore zaposlenim poskrbimo za dobro duševno zdravje zaposlenih

Program podpore zaposlenim (PPZ) predstavlja učinkovit ukrep za izboljšanje duševnega zdravja zaposlenih. Z izvajanjem PPZ-ja v delovni organizaciji poskrbimo za preventivo, saj lahko zaposleni s strokovno pomočjo hitro rešijo najrazličnejše težave pri delu in v zasebnem življenju, ki bi, v primeru ne-reševanja,  povzročile stres in negativno vplivale na njihovo zdravje. Zaposlene s pomočjo različnih promocijskih aktivnosti (članki, obvestila, nalepke, zloženke …) osveščamo o pomembnosti skrbi za  telesno in duševno zdravje. Prav tako v okviru PPZ-ja vodstvene kadre usposobimo za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih. Posameznike, pri katerih opazijo znake stresa ali duševne stiske, lahko napotijo na brezplačno strokovno pomoč v PPZ. Izkušeni svetovalci posamezniku nudijo pomoč in podporo pri obvladovanju ter zmanjševanju stresa oziroma pri reševanju duševnih težav. Ta del PPZ-ja predstavlja učinkovito kurativo.  

VIRI:

  1. Andlin-Sobocki, P, Jonsson, B, Wittchen, H. U. in Olesen, J. (2005). Cost of disorders of the brain in Europe. European Journal of Neurology, 12 (1), str. 1-27.
  2. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2012). Facts 102: Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu. Belgija.
  3. EU konferenca na visoki ravni (2008). Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. Bruselj.
  4. European Communities (2008). Consensus Paper: Mental Health in Workplace Settings. Luxembourg.
  5. Hostnik, M. (2009). Modri delodajalci skrbijo za zdravje svoji zaposlenih. Dnevnik (priloga Zdravje). 19.10.2009
  6. Turk, E. (2010). Ekonomsko breme duševnih bolezni. Zdrav Vestn, 79, str.531-536.
  7. World health organization (2005). Mental health policies and programmes in the workplace. Geneva.
  8. Zbornik ZZZS (2010). Zdravstveni absentizem v Sloveniji: Zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij. Ljubljana.