DepresivnostPosameznik, ki se spopada z depresijo, predstavlja za organizacijo velik strošek, a ne samo zaradi absentizma. Veliko ljudi z depresivnimi znaki prihaja na delo (govorimo o prezentizmu), vendar so pri delu nezbrani in nemotivirani, kar se odraža v znižani produktivnosti. Depresivnim posameznikom lahko pomagamo z ustreznim prepoznavanjem simptomov in pravočasnim zdravljenjem. V tujini se je pri tem kot zelo uspešen izkazal Program podpore zaposlenim, ki je na voljo tudi delovnim organizacijam v Sloveniji.


Ključno je hitro ukrepanje!

Depresija je bolezen, tako kot sta na primer prehlad in sladkorna bolezen. Zaradi depresije običajno trpita tako naše delo kot zasebno življenje. Depresija ni le prehodna slaba volja ali žalostno razpoloženje in običajno ne mine kar sama od sebe. Pomembno je, da znamo prepoznati znake depresije pri sebi ali drugih, saj lahko s hitrim ukrepanjem bolezen uspešno zdravimo. V delovnih organizacijah, kjer je zaposlenim na voljo Program podpore zaposlenim,  lahko posameznik, ki doživlja depresivne znake, kadarkoli poišče pomoč pri svetovalcu, ki bo ocenil, kako močno so izraženi znaki in predlagal ustrezno zdravljenje. Posameznik se na ta način izogne čakalnim vrstam v pristojnih inštitucijah in se uspešno spopade z depresijo, še preden se le-ta poglobi in vpliva na njegovo delo in zasebno življenje.

Pogosta, a kljub temu v številnih primerih neprepoznana bolezen

Svetovna zdravstvena organizacija je v 90. letih prejšnjega stoletja napovedovala, da bo do leta 2020 depresija postala drugi najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu. Depresija se že danes pojavlja pri 13 % odraslega prebivalstva oziroma pri 9 % odraslih moških in 17 % odraslih žensk v EU. Vpliv depresije na kakovost življenja lahko enačimo s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo (Turk, 2010). Še posebej skrb zbujajoče je, ker je depresija vodilni dejavnik tveganja za samomorilno vedenje in ker velikokrat ni prepoznana in tudi ni zdravljena. Depresija namreč spada med tiste duševne bolezni, pri katerih je razlika med številom obolelih in zdravljenih prek 50-odstotna, kar pomeni, da je pri več kot polovici oseb z depresijo le-ta spregledana.

Vzrokov za pojav depresije je več

Pogosto je težko določiti glavni vzrok za razvoj depresije, saj je posledica različnih dejavnikov. Pri razvoju depresije imajo pomembno vlogo:

  • Biologija: v možganih pride do določenih sprememb in zato ne delujejo tako kot običajno.
  • Geni: če je v družini že kdo zbolel za depresijo, obstaja večja verjetnost, da bomo tudi sami kdaj zboleli zaradi te bolezni.
  • Spol: depresija je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Mogoče je to povezano s hormonskimi spremembami (npr. med nosečnostjo, v menopavzi).
  • Starost: pri starejših ljudeh obstajajo večje možnosti za razvoj depresije, saj jih je veliko osamljenih.
  • Travmatični dogodki in žalovanje: nasilje, čustvena zloraba in drugi travmatični dogodki, ki smo jih doživeli v preteklosti, lahko sprožijo depresijo. Žalovanje po izgubi ljube osebe je popolnoma normalno, a včasih se lahko poglobi in privede do depresije.
  • Zdravstveno stanje: rak, bolezni srca in druge kronične bolezni zvišujejo tveganje za razvoj depresije.
  • Spremembe in stresni dogodki: ljudje lahko postanemo depresivni zaradi večjega stresa, na primer med ločitvijo, ko moramo skrbeti za ostarelega sorodnika, in podobno. Celo pozitivne spremembe – na primer poroka in nova služba – lahko včasih sprožijo depresijo.
  • Zdravila: določena zdravila lahko povzročijo nastanek nekaterih znakov depresije. Verjetnost za kaj takšnega je večja, če hkrati uživamo več zdravil.
  • Alkohol in droge: depresivni ljudje pogosto uživajo alkohol ali nedovoljene droge, kar lahko okrepi znake depresije.


Depresija ne izbira, prizadene lahko vsakogar

Nekateri ljudje se dobro zavedajo, zakaj so zboleli za depresijo, drugi ne. Prepričanje, da zaradi depresije zbolijo le šibki ljudje, je popolnoma napačno. Za depresijo namreč lahko zboli vsak, še posebej pogosta pa je pri ljudeh, ki živijo v zelo stresnih okoljih in so zelo prizadevni pri delu. Depresija ne izbira, prizadene lahko moške, ženske, mlajše, starejše, bogate, revne … A dobra novica je ta, da obstajajo različni pristopi, s katerimi jo lahko uspešno zdravimo. Prvi korak k zdravljenju je pravočasno prepoznavanje znakov depresije.

Znaki depresije – prepoznajmo jih!

Obstajajo številni znaki depresije, ki so sprva blagi, zato na začetku težko opazimo, da se je v našem življenju nekaj spremenilo. Šele kasneje, ko znaki postanejo bolj izraženi in se težave povečajo, se zavemo, da je nekaj narobe. Pri blagih depresijah lahko težave po nekaj mesecih same izginejo, pri hujših oblikah pa je nujno, da poiščemo strokovno pomoč.
Znake depresije lahko razvrstimo v 4 skupine, a se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega. Znaki depresije se lahko pojavijo na področju misli, telesa, vedenja in čustvovanja, kar je prikazano v tabeli spodaj. Pri različnih ljudeh so prisotni različni znaki.

Simptomi depresije
Kako zdravimo depresijo?

Obstajata dva načina zdravljenja depresije, ki se med seboj pogosto dopolnjujeta: z zdravili (antidepresivi) in z dejavnostmi, ki so za nas prijetne. Obe vrsti zdravljenja povečujeta delovanje tistih delov možganov, ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli možganov začeli normalno samostojno delovati, moramo redno in dovolj dolgo jemati antidepresive, hkrati pa vztrajati pri različnih dejavnostih, ki vplivajo na dobro počutje. Zavedati se moramo, da se učinek delovanja antidepresivov pokaže šele po treh do štirih tednih rednega jemanja zdravil.

Prijetne dejavnosti – pot do ozdravitve

Pri izvajanju prijetne dejavnosti, ki nas je veselila in smo jo opravljali, preden so se pojavili znaki depresije, moramo paziti, da se na začetku ne obremenimo preveč. Pri zelo depresivni osebi je lahko že kratek sprehod zelo velika obremenitev. Tako začnemo z nekajminutnim sprehodom in jih nato postopno podaljšujemo. Pomembno je, da vztrajamo in kmalu bomo lahko opazili izboljšanje počutja! Ključno vlogo imajo tudi družina in prijatelji, ki nam lahko s svojo pohvalo, podporo in spodbudo pomagajo k hitrejšemu okrevanju.

Ponovitev bolezni je pogosta

Depresija se rada ponovi, in sicer približno 50 % oseb po prvi epizodi ponovno zboli, 70 % po drugi epizodi in 90 % po tretji. Ponovitve preprečimo z zdravljenjem prejšnje epizode. Priporočljivo je jemanje antidepresivov, dokler so prisotni simptomi depresije, nato pa še 4 do 6 mesecev kot preprečevalno zdravljenje. Ob vsaki epizodi depresije se čas zdravljenja precej skrajša, če se le-to prične zgodaj, ko depresija še ni zelo globoka. Ponovitve depresije lahko preprečujemo tudi s tem, da s prijetnimi dejavnostmi uravnovesimo strese, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo izogniti. Med prijetne dejavnosti sodijo ukvarjanje z različnimi konjički, rekreacija, druženje z ljudmi in podobno.

VIRI:

  1. EU konferenca na visoki ravni (2008). Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. Bruselj.
  2. Dernovšek, M. Z. in Tavčar, R. (2005). Prepoznajmo in premagajmo depresijo: priročnik za depresivne osebe in njihove svojce. Ljubljana.
  3. Nazario, B. (2012). Recognizing and treating depression. WebMD.
  4. Turk, E. (2010). Ekonomsko breme duševnih bolezni. Zdrav Vestn, 79, str. 531─536.