AnksioznostAnksioznost ali tesnoba je običajno čustvo, ki ga od časa do časa doživljamo vsi. Veliko ljudi je anksioznih ali nervoznih, kadar se soočajo s težavami pri delu, preden pišejo test ali sprejmejo pomembno odločitev. Za osebe z anksioznimi motnjami pa je značilno, da jih občutki tesnobe in strahu stalno spremljajo in lahko včasih popolnoma ohromijo njihovo življenje. Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Po najnovejših ocenah v evropskem prostoru za anksioznimi motnjami trpi kar 41 milijonov ljudi.

Nadzor v rokah tesnobe

Kadar določeno situacijo ocenimo kot ogrožajočo, se sproži reakcija »boj ali beg«. Takrat se naše telo pripravi na nevarno situacijo. Pospešita se dihanje in srčni utrip, mišice se nam napnejo, doživljamo občutek strahu ali tesnobe. Tesnoba se lahko pojavi postopoma ali nenadno. Če je tesnoba tako močna, da človeka ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in mu povzroča trpljenje, če tesnoba vztraja, tudi ko nevarnosti ni več, če oseba tesnobe ne more nadzorovati oziroma če tesnoba nadzira osebo, gre za bolezensko tesnobo oziroma anksiozno motnjo.

Anksioznih motenj je več vrst

Anksiozne motnje so skupen izraz za več različnih oblik motenj:

  • Generalizirana anksiozna motnja (GAM): zanjo so značilni pretirana zaskrbljenost, napetost in nelagodje, čeprav za te občutke ni dejanskega razloga. Pri posamezniku je prisoten dvom vase in v možnost rešitve. Oseba se ukvarja predvsem s telesnimi simptomi (bolečine, huda utrujenost, težave s koncentracijo ipd.) ali pa z negativnimi mislimi.
  • Panična motnja: ljudje s panično motnjo doživljajo ponavljajoče se panične napade, ki jih spremljajo občutki groze in tesnobe. Ob paničnem napadu, ki lahko nastopi popolnoma spontano, se oseba boji, da bo umrla, izgubila zdrav razum ali nadzor nad svojim vedenjem. Panični napad spremljajo tudi telesni simptomi, kot so potenje, bolečine v prsih, pospešeno bitje srca.
  • Fobične motnje: pri fobičnih motnjah gre za hud strah pred določenimi predmeti ali situacijami. Intenzivnost strahu je običajno neprimerna glede na situacijo. Zaradi strahu se osebe s fobično motnjo pričnejo izogibati določenim situacijam.
  • Posttravmatska stresna motnja (PTSM): se lahko razvije potem, ko posameznik doživi travmatičen dogodek (npr. fizični napad, smrt bližnjega). Zanjo so značilni pogosto podoživljanje travmatičnega dogodka ter močni čustveni ali telesni odzivi ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek.
  • Obsesivno kompulzivna motnja (OKM): za to motnjo so značilne ponavljajoče se vsiljive misli in podobe (obsesije), ki  so vztrajne in trdovratne ter povzročajo hudo tesnobo. Posameznik jih skuša zatreti z rituali – stereotipno ponavljajoča se vedenja (kompulzije). Na primer, posameznik s pretiranim strahom pred bacili si nenehno umiva roke.
  • Socialna anksioznost: prepoznamo jo po občutkih tesnobe in zaskrbljenosti glede svoje socialne podobe v vsakodnevnih socialnih situacijah. Posameznika je pogosto strah, da ga drugi obsojajo, ali da se bo s svojim vedenjem osramotil ali osmešil.

Najbolj pogoste so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja in posttravmatska stresna motnja. Polovica oseb z diagnozo GAM kasneje razvije depresijo. Obe motnji skupaj pa je precej težje zdraviti kot eno samo.

Vzrok za anksiozne motnje za zdaj še skrivnost

Pravi vzrok za anksiozne motnje je neznan, a tudi zanje, tako kot za ostale duševne bolezni, velja, da niso posledica posameznikove šibkosti ali karakterne napake. Raziskovalci ugotavljajo, da je večina anksioznih motenj posledica delovanja več dejavnikov:

  • Biološki: genetske predispozicije za anksiozne motnje, kemične spremembe v možganih.
  • Okoljski: travmatični dogodki v zgodnjem otroštvu, družinsko okolje in način vzgoje, prekomerno uživanje alkohola, kofeina, nikotina, dolgotrajen negativni stres.
  • Psihološki: perfekcionizem, velika potreba po odobravanju  okolice, slabo prenašanje kritike, močna potreba po kontroli.

Večina anksioznih motenj se razvije v otroštvu, adolescenci ali zgodnji odraslosti. Nekoliko pogosteje se pojavljajo pri ženskah.

Znaki  anksiozne motnje – jih poznamo?

Simptomi tesnobe se kažejo na štirih ravneh: na ravni misli, telesnih reakcij, čustvenih reakcij in na ravni vedenja, kar je prikazano v spodnji tabeli.

Simptomi tesnobe


Vrtinec misli in strahu

Za vse anksiozne motnje so značilna stalna razmišljanja, ki ne pomagajo rešiti problema in ne pripeljejo do olajšanja. Posameznik precenjuje nevarnost, ki grozi, in podcenjuje možnost rešitve ter lastne sposobnosti. Strah je usmerjen v prihodnost, za katero posameznik meni, da bo neugodna (kot bi znal napovedati nekaj slabega zase in za bližnje).


Zdravljenje je dolgotrajno

Anksiozne motnje zdravimo z zdravili in terapijo (npr. psihoterapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo), zdravljenje pa lahko podkrepimo tudi z bolj tradicionalnimi metodami, kot so akupunktura, joga, meditacija in druge tehnike sproščanja. Oblika zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje. Velik pomen za okrevanje ima tudi sprememba življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zdravo prehrano, bolj umirjen način življenja in podobno. Kljub temu da je na voljo veliko načinov zdravljenja, je okrevanje počasno, pogosto se lahko simptomi vrnejo in celo poslabšajo.

VIRI:

  1. Anxiety disorders. Pridobljeno s spletne strani http://www.webmd.com/anxiety-panic/guide/mental-health-anxiety-disorders
  2. Dernovšek, M. Z. (2006). Prepoznavanje in premagovanje anksioznosti. Ljubljana.
  3. World Federation for Mental health (2008). Understanding generalised anxiety disorder. Virginia.