VizualizacijaVizualizacija je učinkovita pri zdravljenju mnogih s stresom povezanih in tudi telesnih bolezni, vključno z glavoboli, mišičnimi krči in anksioznostjo. Vizualizacija se uporablja za pripravo bolnikov na kirurške posege, za krepitev učinkov kemoterapije, za povečanje osredotočenosti pri športnih tekmovanjih in za povečanje dobrega počutja. Lajšanje simptomov je lahko takojšnje ali pa terja več tednov vadbe.



Naučimo se misliti pozitivno

Stres lahko zmanjšamo z izredno močno silo: s svojo domišljijo. Vadbo pozitivnega razmišljanja pri zdravljenju telesnih simptomov je okrog konca devetnajstega stoletja populariziral francoski farmacevt Emil Coue. Verjel je, da moč domišljije daleč prekaša moč volje.

Spoznajmo moč slabih in dobrih misli

Težko se je z voljo prisiliti v sproščeno stanje, lahko pa si predstavljamo, da se sprostitev širi skozi celo telo, ravno tako se lahko vizualiziramo v varnem in lepem zatočišču. Coue je trdil, da vse naše misli postanejo realnost – smo, kar mislimo, da smo. Na primer, če mislimo žalostne misli, smo nesrečni. Če mislimo tesnobne misli, postanemo napeti. Da bi premagali občutek nesreče ali napetosti, lahko razum preusmerimo na pozitivne, zdravilne podobe. Ko napovedujemo, da bomo osamljeni in nesrečni, se bo naša napoved najverjetneje uresničila, saj se bodo negativne misli zrcalile v našem negativnem vedenju. Coue je ugotovil, da se telesne bolezni, kot so fibrozni tumorji, tuberkuloza, krvavitve in zaprtje, pogosto poslabšajo, ko se nanje osredotočimo. Njegovim bolnikom so priporočali, naj vsak dan, ko se zbudijo, vsaj dvajsetkrat na glas ponovijo zdaj slavni stavek: „Vsak dan mi je na vse mogoče načine vse bolje in bolje.“

Od pozitivne misli do pozitivne realnosti

VizualizacijaCoue je prav tako spodbujal svoje bolnike, naj se namestijo v udoben in sproščen položaj, ko se odpravijo spat, nato zaprejo oči in vadijo splošno sproščanje vseh svojih mišic. Predlagal je, da preden zaspijo, „v stanju polbudnosti“ uvedejo v svoj razum katerokoli zaželeno zamisel, na primer: „Jutri bom sproščen.“ Coue je razumel, da je to način premoščanja med zavestnim in nezavednim delom zavesti (oziroma razuma), ki dopušča nezavednemu, da si uresniči željo.

Vizualizira lahko vsakdo. Sanjarjenje, spomini in notranji govor so vrste vizualizacije. Svoje vizualizacije lahko zavestno uporabimo za izboljšanje sebe in svojega življenja.


Pravila za učinkovito vizualizacijo

1. Zrahljajmo oblačila, lezimo na miren kraj in mehko zaprimo oči.

2. Preiščimo svoje telo in iščimo napetost v določenih mišicah. Sprostimo te mišice, kolikor lahko.

3. Oblikujmo umske čutne podobe. Vključimo vse svoje čute: vid, sluh, vonj, otip in okus. Na primer, predstavljajmo si, da smo sredi zelenega gozda s prelepimi drevesi, jasnim modrim nebom in puhastimi belimi oblaki. Nato dodajmo zvoke: veter v drevesih, tekočo vodo, petje ptic in tako naprej. Predstavljajmo si, da slišimo drobljenje borovih iglic pod nogami. Vključimo občutenje tal pod nogami, vonj borovca in okus travne bilke ali gorske izvirske vode.

4. Uporabimo afirmacije (potrditve). Ponovimo kratke, pozitivne trditve, ki potrjujejo našo zmožnost sproščanja v tem trenutku. Uporabimo sedanji čas in se izogibajmo negativnim mislim, kot je "Nisem napet(a)," v prid pozitivnim, kot je "Sproščam napetost." Tukaj je nekaj drugih primerov afirmacij (potrditev):

Napetost odteka iz mojega telesa.

Sprostim se lahko po volji.

Sem v sožitju z življenjem.

V meni je mir.

5. Ustvarjanje vizualizacije vadimo trikrat dnevno. Vizualizacijo je najlaže vaditi zjutraj in zvečer, medtem ko ležimo v postelji. Z nekaj vaje bomo zmožni vizualizirati med čakanjem v zdravnikovi čakalnici, na črpalki, pred odhodom na roditeljski sestanek, celo med davčno inšpekcijo.


Osnovne vaje za sproščanje


1. Sproščanje oči (polaganje dlani na oči)

Položimo dlani na svoje zaprte oči. Izključimo vso svetlobo, ne da ob tem preveč pritiskamo na oči. Poskusimo videti črno barvo. Vidimo lahko tudi druge varbe in podobe, osredotočimo pa se na črno barvo. Uporabimo miselno podobo in se spomnimo črne barve (črn kožuh, črn predmet v prostoru). Na ta način nadaljujemo dve do tri minute; osredotočimo se na črno. Odmaknimo dlani in počasi odprimo oči ter se postopno prilagodimo svetlobi. Izkusimo občutek sprostitve v mišicah, ki nadzorujejo odpiranje in zapiranje oči.


2. Metaforične podobe

Lezimo, zaprimo oči in se sprostimo. Vizualizirajmo podobo napetosti in jo zatem nadomestimo s podobo sproščenosti. Najboljše podobe so tiste, ki jih ustvarimo sami. V spodnji tabeli so zapisane nekatere podobe napetosti, ki se med vizualizacijo lahko omehčajo, razširijo, zbledijo, ustvarijo sprostitev in skladnost.

Tabela podobe napetosti


3. Ustvarjanje posebnega kraja

Pri ustvarjanju našega posebnega kraja bomo ustvarjali pribežališče za sprostitev in vodenje. Ta kraj je lahko v prostoru ali na odprtem. Ko bomo strukturirali svoj kraj, sledimo naslednjim navodilom:

  • Dovolimo zasebni vhod v svoj kraj.
  • Naredimo ga umirjenega, udobnega in varnega.
  • Napolnimo ga s čutnimi podrobnostmi. Ustvarimo prednji, srednji in zadnji del.
  • Ustvarimo prostor svojemu notranjemu vodniku ali osebi, ki bo na tem kraju tolažilno z nami.

Poseben kraj je lahko na primer na koncu poti, ki vodi k jezercu. Trava raste pod našimi nogami, jezerce je oddaljeno približno trideset metrov, v daljavi so gore. Na tem senčnem kraju lahko začutimo hlad v zraku. Slišimo petje kosa. Sonce se bleščeče odbija z jezerca. Opojni vonj kovačnika privablja čebelo, ki brenči nad cvetovi, polnimi sladkega nektarja.
Lahko pa je naš posebni kraj bleščeče čista kuhinja s cimetovimi kruhki, ki se pečejo v pečici. Skozi kuhinjsko okno lahko vidimo polja zlatorumene pšenice. Okenski zvončki pozvanjajo v lahnem vetrcu. Na mizi je skodelica čaja za našega gosta.

Naslednjo vajo poskusimo posneti in jo predvajajmo, ali naj nam jo prebere prijatelj, počasi in na glas:

Vaja vizualizacija

Nato odpremo oči in porabimo nekaj sekund za priznanje svoje sprostitve.

Vizualizacija nam lahko pomaga pri sproščanju ter vnašanju osredotočenosti in jasnosti v naše življenje. Če jo vadimo redno, bo povečala naš občutek dobrega počutja.

 

VIRI:

  1. Davis, M., Robbins Eshelman, E. in McKay, M. (2008). The relaxation and stress reduction workbook. Oakland: New Harbinger Publications.