SproščanjeStres izvira iz katerekoli spremembe, ki se ji moramo prilagoditi; vse od negativnih ekstremov dejanske telesne nevarnosti do veselja ob zaljubljenosti ali doseganju nekega dolgo želenega uspeha. Celo najbolj urejeno življenje nas dnevno sooča z neprestanim tokom potencialno stresnih dogodkov. Ljudje se nanje različno odzivamo, nekateri odzivi so bolj, drugi manj konstruktivni.



Viri stresa

Stres izkusimo iz štirih osnovnih virov:

1. Okolje nas bombardira z zahtevami po prilagajanju. Prenesti moramo vremenske razmere, cvetni prah, hrup, promet in onesnaženje zraka.

2. Prav tako moramo shajati s socialnimi stresorji, kot so zahteve po našem času in pozornosti, razgovori za službo, zaključni roki, finančne težave in izguba ljubljenih oseb.

3. Tretji vir stresa je fiziološki. Nagla rast v puberteti, spremembe, ki jih ženske doživijo v menopavzi – pomanjkanje vadbe, slaba prehrana in nezadosten spanec; bolezni, poškodbe in staranje ... Vse to obremenjuje naše telo. Naš fiziološki odziv na okoljske in socialne grožnje ter spremembe lahko privedejo do stresnih simptomov, kot so mišična napetost, vznemirjen želodec, tesnoba in depresija.

4. Četrti vir stresa predstavljajo naše misli. Naši možgani tolmačijo zapletene spremembe v okolju in določajo, kdaj naj vključijo „odziv na stres.“ To, kako tolmačimo in označujemo svojo trenutno izkušnjo in kaj napovedujemo za prihodnost, lahko povzroči, da se sprostimo ali da smo bolj pod stresom. Na primer, če si mrk pogled šefa razlagamo, kot da slabo opravljamo svoje delo, bo to najverjetneje sprožilo bojazen. Tolmačenje enakega pogleda kot utrujenost ali preobremenjenost z osebnimi težavami pa ne bo tako zastrašujoče.


Kronični stres in bolezen

Do kroničnega ali trajajočega stresa pride, ko življenjski stresorji vztrajajo, na primer, med večjo reorganizacijo ali odpuščanjem v podjetju, med bolečo ločitvijo, pri soočanju s kronično bolečino ali boleznijo ter z boleznijo, ki ogroža naše življenje. Do kroničnega stresa pride tudi, ko se nakopičijo mali stresorji in si od nobenega izmed njih ne opomoremo. Dokler razum zaznava grožnjo, je telo v pripravljenosti. Če ostane stresni odziv vklopljen, se lahko povečajo naše možnosti za bolezen, povezano s stresom. Stres lahko poškoduje skoraj vsak sistem v telesu.


Tehnike za lajšanje stresa

SproščanjeV sodobni družbi so na voljo raznolike metode za lajšanje negativnih učinkov stresa. Zdravniki lahko zdravijo naše simptome in bolezni, nastale zaradi stresa. Zdravila brez recepta lahko zmanjšajo bolečino, nam pomagajo zaspati, nas ohranjajo budne, nam pomagajo, da se sprostimo in zmanjšamo kislino v želodcu ter pomirimo razdraženo črevesje. Da bi zajezili občutke neugodja, morda uživamo hrano, alkohol in rekreacijske droge. Lahko se zamotimo s televizijo, filmi, internetom, konjički in športom. Doma se lahko umaknemo svetu in se izognemo vsem stikom s stresnim svetom okrog nas, razen najnujnejšim. Ljudje se torej na različne načine spoprijemamo s stresom, nekateri so bolj učinkoviti, drugi manj. S pomočjo Vprašalnika o taktikah lajšanja stresa lahko ugotovimo, ali bi morda lahko nekatere načine spoprijemanja s stresom zamenjali z bolj konstruktivnimi.


Vprašalnik o taktikah lajšanja stresa


Navodila:
Spodaj so našteti nekateri običajni načini spoprijemanja s stresnimi dogodki.

Označite tiste, ki so značilni za vaše vedenje ali jih pogosto uporabljate.

  1. Svoje potrebe zanemarim in delam hitreje ter bolj marljivo.
  2. Poiščem prijatelje za pogovor in podporo.
  3. Jem več kot običajno.
  4. Vključim se v telesno vadbo.
  5. Postanem razdražljiv in se znesem nad ljudmi okrog sebe.
  6. Vzamem si nekaj časa za sprostitev, dihanje in razbremenitev.
  7. Pokadim cigareto ali spijem pijačo s kofeinom.
  8. Soočim se z izvorom svojega stresa in delam na njegovi spremembi.
  9. Čustveno se umaknem in se prebijem skozi dan.
  10. Spremenim svoj pogled na težavo in si jo ogledam z boljše perspektive.
  11. Spim več kot potrebujem.
  12. Vzamem si prosto in se odmaknem od dela.
  13. Grem nakupovat in si kupim nekaj, ob čemer se dobro počutim.
  14. Šalim se s prijatelji in uporabim humor za odmik.
  15. Spijem več alkohola kot običajno.
  16. Posvetim se konjičku ali interesu, ki me odmakne od stresa in me razveseljuje.
  17. Vzamem zdravilo, ki me sprosti in mi omogoči boljši spanec.
  18. Prehranjujem se zdravo.
  19. Težavo enostavno ignoriram in upam, da bo izginila.
  20. Molim, meditiram ali posvetim več časa svojemu duhovnemu življenju.
  21. Težava mi povzroča skrbi, a se bojim ukrepati v zvezi z njo.
  22. Poskusim se osredotočiti na zadeve, ki jih lahko nadzorujem in sprejeti zadeve, ki jih ne morem.


(Prilagojeno po »Coping Styles Questionnaire.« © 1999, Jim Boyers, Ph.D., Kaiser-Permanente Medical Center and Health Styles, Santa Clara, CA.)


Ovrednotite svoj rezultat:
Postavke, označene s sodimi števili, so bolj konstruktivne taktike za lajšanje stresa. Čestitajte si za vsako postavko s sodim število, ki ste jo označili. Razmislite, ali bi v življenje vnesli nekatere spremembe razmišljanja ali vedenja za katerokoli postavko, ki ste jo označili z lihim številom. Premislite, ali ne bi preizkusili katere izmed postavk, označenih s sodimi števili, ki je doslej še niste uporabili.


VIRI:

  1. 1.Davis, M., Robbins Eshelman, E. in McKay, M. (2008). The relaxation and stress reduction workbook. Oakland: New Harbinger Publications.