FluktuacijaDoločena stopnja fluktuacije je v delovnih organizacijah povsem normalen pojav. Kadar pa se organizacija sooča z visoko fluktuacijo zaposlenih, lahko to vpliva na kakovost delovnega procesa in zvišuje stroške. Zaposlene, ki so odšli, je treba nadomestiti, kar povzroča motnje v delovanju delovne organizacije in vpliva na njeno uspešnost.


Fluktuacija je tujka, ki izhaja iz latinske besede fluctuare in pomeni valovanje, nihanje, gibanje (tekočine, materije). Fluktuacija v delovni organizaciji pa pomeni menjavanje kadrov. Sem prištevamo odhod kadrov iz različnih razlogov, tudi zaradi upokojitve ali smrti. V širšem smislu spada k fluktuaciji tudi premeščanje zaposlenih znotraj organizacije, kar izhaja iz potreb delovnega procesa in sprememb le-tega. Premestitve uvrščamo k notranji fluktuaciji, odhod delavcev iz podjetja pa k zunanji fluktuaciji. Medtem ko je notranja fluktuacija za organizacijo pozitivna, je zunanja fluktuacija oziroma odhajanje kadrov praviloma neugodna, saj moramo kadre nadomestiti z novimi, to pa povzroča motnje v delovanju podjetja in posledično vpliva na njegovo uspešnost. Po drugi strani pa je tudi res, da novi kadri prinesejo nove ideje in novo znanje. V nekaterih primerih je odhod zaposlenih za podjetje celo dober, še posebej takrat, ko odidejo tisti, s katerimi podjetje ni bilo zadovoljno. Vsekakor pa visoka fluktuacija zaposlenih vpliva na kakovost delovnih procesov, povzroča stroške in nakazuje na težave v podjetju.

Meja med želeno in neželeno fluktuacijo

V vsaki organizaciji prihaja do menjave kadrov, Franca in Lobnikar (2008) pa sta izračunala tudi meje, do katere je to sprejemljivo. Tako podjetje potrebuje do 5 % fluktuacije, do 7 % fluktuacije je v normalnih mejah, fluktuacija, ki presega 10 % pa je zaskrbljujoča. Drugi avtorji menijo, da je zaželena fluktuacija med 1,25 in 1,65 %. Ko se torej fluktuacija poveča do te mere, da začne negativno vplivati na podjetje, so potrebni ukrepi.

FluktuacijaKljučni vzroki za odhod zaposlenih

Najpogostejši vzroki za fluktuacijo so: slabi medosebni odnosi med zaposlenimi v podjetju, slabi delovni pogoji, nezadovoljstvo zaposlenih, neprimerno razporejanje kadrov glede na zahtevnost dela (delo je za nekatere prezahtevno, za druge premalo zahtevno), majhne možnosti napredovanja in izobraževanja, velik stres pri delu, ki ga povzroča tako prezahtevno ali preobsežno kot tudi premalo zahtevno in premalo obsežno delo, in neustrezno finančno nagrajevanje.

Kako obdržati dobre zaposlene

Dobri delavci so konkurenčna prednost uspešnih podjetij. Podjetje, ki hoče biti uspešno, mora obdržati in razvijati svoje sodelavce. In kako lahko to doseže?

  • Pošteno plačilo: denar ni edini ali najpomembnejši dejavnik pri zaposlenih, je pa vsekakor pomemben. Zaposleni morajo biti vsaj enako plačani, kot tisti pri konkurenčnih podjetjih; če bodo za dobro opravljeno delo še posebej nagrajeni, bo njihovo delo toliko bolj zavzeto in toliko boljše.
  • Nagrajevanje izjemnih dosežkov: dobri delavci od delodajalca pričakujejo pohvalo in nagrado za izjemno opravljeno delo.
  • Usposabljanje: dobri delavci želijo pridobivati novo znanje, zato iščejo delodajalca, ki jih je pripravljen pošiljati na izobraževanja in izpopolnjevanja. Od takšnega delodajalca zlepa ne bodo odšli.
  • Povečanje zaupanja v vodstvo: zaposleni želijo čutiti, da vodstvo ve, kaj dela in da mu je varno slediti.
  • Zagotavljanje stabilnosti podjetja, delovnih mest in priložnosti za napredovanje: stabilnost delovnega mesta je danes najpomembnejša. Predvsem za mlade delavce je pomembno, da jim delodajalec jasno sporoči, da jih želi izobraževati in jim nuditi napredovanje; na ta način delodajalec tudi jasno sporoča, da na zaposlene računa dolgoročno.
  • Izboljšanje delovnih pogojev, kulture in vzdušja v podjetju: za zaposlene je zelo pomembno delovno okolje. Dober delavec pričakuje od delodajalca spodbudno delovno okolje ter dobre in poštene odnose. V dobrem vzdušju, s kančkom humorja, dosegajo zaposleni najboljše delovne rezultate.
  • Redno seznanjanje zaposlenih z dogajanjem v podjetju: Dobri delavci želijo vedeti, kaj se v podjetju dogaja, zato so potrebni redni sestanki z vodilnimi in redne ter poštene informacije. Če zaposleni začutijo, da se nekaj dogaja tiho in za njihovim hrbtom, lojalnost strmo upade in se hitro odrazi v fluktuaciji.

Vsako podjetje želi, da so kadri čim bolj ustaljeni, posebno še, če gre za strokovne in usposobljene kadre. Takšni delavci dobro poznajo podjetje, njegovo zgodovino in razvojno vizijo, navajeni so delovnega okolja (tako fizično kot socialno), bolj so motivirani za delo, ker so soustvarjali podjetje v upanju, da bodo tudi sami poželi sadove svojega dela.

Trenutne gospodarske razmere so zaostrene do te mere, da je tudi fluktuacije veliko manj kot pred prvo recesijo. A nikar se ne uspavajmo, za najboljše strokovnjake se praviloma najde dobro plačana zaposlitev. In če za najboljše zaposlene ne bomo primerno poskrbeli, nam jih bo odpeljala konkurenca. Poleg tega podjetje, iz katerega bi veliko zaposlenih želelo oditi, pa trenutno ne morejo, ne more biti uspešno, saj zaposleni ne delajo s srcem, ampak zgolj zaradi preživetja.