StresZaposleni, menedžerji in vodje se na delovnem mestu skoraj vsakodnevno srečujejo z različnimi stresorji, zaradi katerih doživljajo manjši ali večji stres, ki lahko povzroči kopico nevšečnosti. Če se zavedamo, kakšni stresorji nas obdajajo, se bomo lažje in bolje spopadali z njimi ter učinkovito obvladovali stres na delovnem mestu.

Stres naš vsakdanjik

»RIIING, RIIING!« zazvoni telefon. Ravno pišete pomemben dokument, ki ga morate oddati čez pol ure. Pogled na telefon vam pokaže, da je na drugi strani nekdo, ki bi vam vzel za pogovor preveč časa. Ne javite se. V tem trenutku prejmete pošto od vašega šefa, ki želi, da takoj pripravite dopis za podjetje, s katerim sodelujete. Ura je 11:30, jutranja kava je že zdavnaj popustila, vi pa od prihoda v službo še niste ničesar pojedli. Medtem, ko razmišljate o tem, kdaj boste poklicali stranko nazaj, se spomnite, da vas je pred eno uro klicala žena s prošnjo, da greste po otroka v vrtec, ker je vzgojiteljica sporočila, da je zbolel. Naroči vam, da spotoma kupite še meso v trgovini, ker zvečer dobite goste. Pred vrati pisarne pa vas čaka sodelavec, s katerim sta dogovorjena za sestanek…

Sem v stresu?!!

Verjetno ni nikogar izmed nas, ki ne bi bil vsaj nekajkrat v podobnih situacijah, ko se počuti izredno stresno. Stres je v zadnjem času zelo pogosto uporabljana beseda, ki pa jo večinoma razumemo v negativnem smislu. Navadno rečemo, da smo v stresu, kadar imamo veliko dela, smo zelo obremenjeni ali se v službi ne razumemo dobro s sodelavci. Lahko se zgodi tudi, da smo v časovni stiski, imamo zelo odgovorno nalogo ali pa preprosto obtičimo v koloni vozil, ko se nam mudi na pomemben sestanek. V stresu pa smo lahko tudi ob pozitivnih dogodkih. Na primer, ko čakamo rojstvo svojega otroka, ko smo pred tem, da napredujemo v službi in prevzamemo višjo pozicijo na hierarhični lestvici podjetja, ali pa nam posli gredo tako dobro, da želijo podjetje odkupiti.

Kaj pa je stres?

StresIzvori stresa so zelo različni - lahko so pozitivni ali negativni. Stres je že leta 1978 endokrinolog Seyle opredelil kot spremenjen psihičen, vedenjski ali telesni odziv na kakršen koli dogodek v okolju. Načeloma gre pri stresu za to, da se nam poruši telesno ali duševno ravnovesje, ki ga nato želimo ponovno uravnovesiti. Seveda doživljamo negativne stresne situacije bistveno močneje in povzročajo več škodljivih učinkov kot pa pozitivne.

Kako doživljajo stres zaposleni, menedžerji in vodje

S stresom se srečujejo tako zaposleni, kot tudi menedžerji in vodje.Vzrokov za nastanek stresa na delovnem mestu je ravno toliko, kot je zaposlenih in kombinacij odnosov med njimi. To pomeni, da je tudi stresnih situacij na delovnem mestu neskončno. Razlikujejo se od zaposlenega do zaposlenega, upoštevajoč predvsem njegovo vlogo ter pozicijo v podjetju.

Najpogostejši izvori stresa:

  • Prevelike ali premajhne delovne zahteve

Stresorje v delovnem okolju lahko razdelimo v tri skupine. Prva skupina vsebuje upravljalno-organizacijske, druga fizične in tretja psihično-socialne stresorje. Upravljalni stresorji se nanašajo na stres, ki izvira iz organizacijsko upravljavskih nalog. Mednje sodijo delovne zahteve, ki so eden izmed najpogostejših stresorjev. Delodajalci običajno zahtevajo več, kot so zaposleni sposobni narediti. Neusklajenost med zahtevami dela in individualnimi sposobnostmi zaposlenega lahko predstavlja velik napor za zaposlene in s tem trajen vir stresa. Prav tako so lahko majhne ali prevelike zahteve glede na individualno sposobnost zaposlenega frustrirajoče in pri zaposlenih vzbujajo nezadovoljstvo.

Tudi menedžerji so pod stresom, saj vodstvo postavi jasne kriterije, kaj morajo doseči zaposleni, vodstvo podjetja pa ima močno odgovornost, da sledi trendom trga in skrbi za likvidnost podjetja. Tako je krog sklenjen in vsi so na nek način pod določenim pritiskom nalog ter odgovornosti, ki jih morajo uspešno opraviti za dobrobit podjetja.

  • Slabo organizirano in nespodbudno delo

Naslednji močan stresor je časovna omejenost, ki se pojavi, kadar so redki odmori, prenatrpan urnik, nadure, izmenično  delo in razne druge motnje. Vse to so dejavniki, ki vplivajo stresno tako na zaposlene kot tudi na menedžerje in vodstvo (Težan,2002). Kadar opis delovnih nalog ni dovolj jasen in je delo slabo organizirano je lahko to za zaposlene zelo močan izvor stresa. Zaposleni mnogokrat ne vedo, kaj se od njih pričakuje. Za dobro  opravljeno delo ni nagrad ali priznanj, kar povzroča nezadovoljstvo. Delo ni spodbudno in ne nudi osebnega razvoja.

  • Slabi medsebojni odnosi

Zelo pomembno na delovnem mestu je tudi delovno ozračje. Za oslabljeno socialno okolje je značilno pomanjkanje podpore zaposlenih in organizacije ter slaba medsebojna komunikacija. Menedžerji in vodstvo velikokrat občutijo pritisk zaposlenih, ki želijo ustvariti zanje bolj ugodne in delavcu prijazne razmere za delo, kar lahko pri njih prav tako povzroči negativen stres.

  • Veliko odgovornosti, a malo pristojnosti

Naslednji izmed dejavnikov za nastanek stresa na delovnem mestu se imenuje dejavnik sodelovanja/nadzora. Kadar imajo zaposleni veliko odgovornost, pooblastil in pristojnosti pri odločanju pa zelo malo, je to lahko močan izvor stresa. Izobraženi kader pričakuje, da bo imel določeno odgovornost v okviru razumnih meja in da se bo lahko samostojno odločal, kako opraviti posamezne naloge. Prav tako je  pomembno, da zaposleni od svojih nadrejenih dobijo povratno informacijo. Po eni strani naj bi delo omogočalo svobodno odločanje in določeno stopnjo avtonomije, po drugi strani pa se ponekod pojavlja prevelika odgovornost zaposlenih, kar prav tako vodi k stresu (Selič,1999).

  • Slabi delovni pogoji

Druga skupina stresorjev se imenuje fizični stresorji. Človek zaznava svet okoli sebe s čutili. Kadar so fizični pogoji neprimerni ali celo nevarni, lahko vplivajo na razvoj mnogih bolezni in delujejo kot stresni dejavniki. Mednje uvrščamo: hrup, vibracije, prah, nevarne snovi, svetlobo in neugodno toplotnookolje.

  • Stresni poklici

Tretja skupina stresorjev pa vsebuje psihološko-socialne stresorje. Količina stresa na delu ni odvisna le od delovnih razmer, temveč tudi od narave dela. Nekateri poklici so že po definiciji bolj stresni. Obstaja večja verjetnost, da stresnim obremenitvam podležejo zaposleni, ki ves čas sodelujejo z ljudmi: policisti, pazniki, zdravstveni delavci, piloti, novinarji. Moramo pa se zavedati, da k stresnosti posameznega poklica največ pripomore posameznik sam in ne le delovno okolje. Nekateri ljudje so v stresu vsakič, ko so pri delu v neposrednem stiku z ljudmi, saj osebne komunikacije s strankami ne dojemajo kot sprostitev in zabavo (Novak,2004).

Kako obvladati stres

Ključno je verjeti, da zmoremo

Ni potrebno, da se vedno počutimo ob negativnih stresnih dogodkih nemočni! V veliki meri je naša reakcija odvisna od tega, kakšna bo naša ocena stresne situacije in kako jo bomo dojeli (Lazarus, 1999). Če dogodek ocenjujemo kot nekaj, kar bomo uspeli urediti in se ga lotimo maksimalno, bomo imeli bistveno več možnosti, da stres dejansko tudi uravnovesimo. Zaradi različnega vrednotenja stresne situacije lahko pride tudi do tega, da dve osebi isti stresni dogodek dojameta povsem različno. Temu primeren je tudi rezultat njunega delovanja!

Težave rešujemo sproti

Pomembno je tudi, da se na delovnem mestu pogovarjamo in da na ustrezen način sproti rešujemo nastale stresne situacije! Pogovor in ustrezna komunikacija lahko preprečita ali razrešita marsikatero stresno situacijo na delovnem mestu. Na splošno pa je pomembno, da se naučimo izogniti konfliktnim situacijam in težave rešujemo sproti.

Ustvarjajmo prijazno delovno okolje

Ne glede na to, ali smo zaposleni, menedžer ali vodja, pomagajmo ustvariti prijazno delovno okolje.

Poskrbimo lahko za bolj odprto komunikacijo, večjo podporo zaposlenim s strani nadrejenih vodij ter bolj enakomerno obremenjenost z delom. Posameznik bi moral imeti dovolj velik vpliv na način opravljanja svojega dela, kar bi lahko vplivalo na večjo motivacijo za opravljanje dodeljenih nalog. Razviti je potrebno kulturo podjetja, v kateri bi si zaposleni med seboj bolj zaupali in vzpostavili bolj prijateljske odnose. Prav tako je potrebno omogočiti boljše informiranje zaposlenih o spremembah, še pred njihovo uvedbo, ter poskrbeti za jasno opredeljenost vlog in odgovornosti vseh, ki so vključeni v delovne procese podjetja.