LilijaStres doživljajo tako mlajši kot starejši zaposleni, a ga slednji težje obvladujejo. Ker je stres možen sprožitelj duševnih bolezni, ki so vzrok za dolgotrajne bolniške odsotnosti in prezgodnje upokojevanje, bi se morale delovne organizacije resno posvetiti problematiki preprečevanja in obvladovanja stresa na delovnem mestu, zaradi česar bodo imeli koristi vsi – mlajši in starejši zaposleni ter delovna organizacija.

Stres ne izbira

V letu 2011 so objavili rezultate raziskave v zvezi s psihosocialnimi tveganji na delovnih mestih v Sloveniji, ki sta jo izvedla Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Rezultati raziskave kažejo, da so psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu izpostavljeni vsi zaposleni, od delavcev v proizvodnji do vodstvenih delavcev, prav tako so ta tveganja prisotna v vseh podjetjih, ne glede na njihovo velikost ali dejavnost. Čeprav je stres postal tako rekoč sestavni del dela, je videti, da je zdravju in dobremu počutju na delovnem mestu posvečeno premalo pozornosti. Zaposleni potrebujejo več informacij v zvezi s psihosocialnimi dejavniki tveganja, predvsem v smislu prepoznavanja simptomov stresa in izgorelosti ter načinov zmanjševanja tveganj in preprečevanja negativnih posledic. Večina udeležencev je namreč izrazila interes za to, da bi v podjetjih organizirali posebna izobraževanja ali delavnice, kjer bi se lahko seznanjali s problematiko stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter načini preprečevanja njunih negativnih posledic in v skupnem pogovoru vseh zaposlenih poiskali ustrezne rešitve za probleme, ki se pojavljajo v njihovih podjetjih.

Stres in starejši zaposleni

Starejši zaposleni se soočajo s številnimi stresnimi dogodki tako pri delu kot v zasebnem življenju. Na primer ne zmorejo več opraviti toliko dela kot včasih, zastarelo znanje, zdravstvene težave, odhod otrok od doma, smrt partnerja, izguba prijateljev in podobno. Stresu se težje prilagodijo, posledica pa so lahko močna in dolgotrajna negativna čustva, ki še poslabšajo njihovo telesno in duševno stanje. Tudi rezultati zgoraj omenjene študije so pokazali, da:

  • starejši zaposleni svoje delo ocenjujejo kot bolj stresno. S starostjo narašča tudi ocena o večji jakosti stresa pri delu. Obenem je med tistimi, ki ocenjujejo, da so pogosto ali neprestano pod stresom, največ starejših zaposlenih;
  • starejši zaposleni med najpomembnejšimi osebnimi dejavniki stresa na delovnem mestu pogosteje navajajo odgovornost, invalidnost, starost in zdravstveno stanje, najmlajši (v starostni kategoriji od 18 do 28 let) pa nemožnost odločanja o svojem delu ter vpliv na zasebno življenje;
  • starejši zaposleni med najpomembnejšimi dejavniki stresa, povezanimi z organizacijo delovnega okolja in dela, pogosteje navajajo pretirano delovno obremenitev, premajhen zaslužek in premalo priznanja za opravljeno delo;
  • v primeru prevelikega stresa na delovnem mestu se mlajši zaposleni večinoma posvetujejo z nadrejenimi, medtem ko se starejši na nadrejene večinoma ne obračajo. Starejši zaposleni se večinoma posvetujejo z zdravnikom, visok pa je tudi delež tistih, ki se o težavah ne bi posvetovali z nikomer;
  • starejši zaposleni imajo več zdravstvenih težav (kronična preutrujenost, težave s spanjem) ter so pogosteje bolniško odsotni za daljši čas.

Stres in duševne bolezni

OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) poroča, da ljudje z duševnimi boleznimi pogosto izostajajo z dela. Prav zato bo potrebno v prihodnje poiskati nove načine za reševanje problema duševnih bolezni in možnih sprožilcev bolezni, med katerimi je zelo pogost stres pri delu. V OECD ugotavljajo, da se je v zadnjem desetletju povečal delež delavcev, ki so izpostavljeni stresu na delovnem mestu. Zaradi vedno večjih pritiskov pri delu in večje negotovosti zaposlitve, ki sta pomembna dejavnika stresa na delovnem mestu, pa napovedujejo, da se bo število zaposlenih z duševnimi boleznimi še povečalo.

Samo depresija predstavlja v svetu eno izmed največjih ekonomskih bremen. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) celo napoveduje, da bo depresija do leta 2020 druga najpogostejša bolezen v vseh starostih. Že danes pa eden izmed petih delavcev trpi za duševno boleznijo, kot sta na primer depresija ali anksioznost.

LilijaV Sloveniji je imelo po podatkih raziskave o dejavnikih tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije, ki sta jo leta 2008 opravila Agencija za raziskovanje Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, 9,9 % anketiranih starih od 55 do 59 let depresijo, v starostni skupini od 50 do 54 let pa je bilo takšnih kar 11,9 %. Dobra novica je ta, da lahko blage in zmerne duševne motnje uspešno pozdravimo ali obvladujemo z ustrezno strokovno obravnavo, slaba pa, da blažje duševne motnje pogosto ostanejo neodkrite in neobravnavane, zaradi česar se stanje nemalokrat poslabša in preide v kronično.

Če bi blage duševne motnje obravnavali bolj resno in pravočasno, bi s tem povečali delež zaposlenih, ki bi lahko ostali delovno aktivni. Slabo duševno zdravje namreč močno poveča število bolniških odsotnosti in prezgodnjih upokojitev. Prav zato bi morali delodajalci več pozornosti namenjati upravljanju zdravja na delovnem mestu, zaradi česar bodo imeli koristi starejši in drugi zaposleni pa tudi delovna organizacija.

Starejši in upravljanje z zdravjem na delovnem mestu

Zdravo staranje pomeni, da lahko starejši ljudje živijo polno življenje. Tako delodajalci kot zaposleni si morajo za skupni cilj zadati ohranjanje zdravstvenega stanja vseh zaposlenih, zlasti pa starejših delavcev, saj je najpomembnejši predpogoj za daljšo delovno sposobnost starejših delavcev prav dobro zdravje. Namen upravljanja z zdravjem na delovnem mestu je zmanjšanje zdravju škodljivih dejavnikov tveganja ter sprejem ukrepov, ki bodo pripomogli k "zdravemu staranju" vseh zaposlenih.

Načrtovane iniciative za spodbujanje zdravja in spretnosti starejših delavcev so se izkazale za koristnejše od odpuščanj ali zgodnjega upokojevanja. Strategije za upravljanje z zdravjem na delovnem mestu obsegajo tri ravni:

ozaveščanje (sprememba odnosa): promocija zdravja na delovnem mestu, spremljanje obstoječih tveganj za zdravje, dvig morale zaposlenih, širjenje informacij o upravljanju z zdravjem ipd.;

sprememba življenjskih navad: upravljanje s tveganji na delovnem mestu, programi za opustitev zdravju škodljivih navad, razvoj sposobnosti spoprijemanja s težavami, upravljanje s stresom, osnovni in drugotni preventivni ukrepi ipd.;

spodbudno okolje: organizacijske spremembe, oblikovanje politike in predpisov, prestrukturiranje paketa dodatkov z usmerjenostjo na zdravje, večja predanost vodstvenih delavcev, rehabilitacija (programi, ki zaposlenim pomagajo pri vrnitvi na delovno mesto), ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ipd.

V Skupini IRI Ljubljana se zavedamo, kako pomembna je skrb za zdravje ne samo starejših temveč vseh zaposlenih. Prav zato izvajamo Program podpore zaposlenim in Wellness program. Programa se medsebojno dopolnjujeta, saj lahko s Programom podpore zaposlenim v delovni organizaciji uspešno obvladujemo psihosocialna tveganja na delovnem mestu ter s tem predvsem duševno zdravje zaposlenih, z Wellness programom pa poskrbimo za obvladovanje oziroma izboljšanje fizičnega zdravja zaposlenih.


Viri:

  • Kelland, K. (2011). Poor mental health harming productivity.
  • Kralj, A. in dr. (2011). Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih.
  • Združenje delodajalcev Slovenije (2010). Staranje delovne sile – priložnost za podjetja.