ZelenjavaZagotavljanje ustrezne prehrane delavcev med delovnim časom je ena od zavez Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, ki jo je že leta 2005 sprejel Državni zbor RS. Zdravo prehranjevanje je pomembno v vseh starostnih obdobjih, pri aktivni populaciji pa ob siceršnji skrbi za zdravje zagotavlja tudi dobro počutje ter boljšo delovno storilnost delavca.

Zdrava hrana ključ do zdravja

Raziskave kažejo, da sodi v Sloveniji aktivna populacija glede varovanja in krepitve zdravja med ogrožene skupine prebivalcev. Zaradi posameznikove trenutne zadovoljive zdravstvene situacije in dobrega počutja v tem obdobju življenja, je skrb za svoje lastno zdravje pogosto zanemarjena. Slabe prehranjevalne navade predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni kostno - mišičnega sistema, sladkorna bolezen, debelost in še mnoge druge. Uravnotežen način prehranjevanja ob redni telesni dejavnosti dokazano predstavljata najbolj učinkovit način preprečevanja nastanka omenjenih bolezni.

Zadovoljstvo zaposlenih odvisno tudi od prehrane

Pravilno prehranjevanje je kot del zdravega življenjskega sloga eden bistvenih dejavnikov dobrega zdravja in počutja ter boljše delovne storilnosti delavcev. Ustrezno urejena prehrana pa je tudi eden od pomembnih dejavnikov zadovoljstva. Prav zaradi teh dejstev si številne vladne in nevladne organizacije ter delodajalci pri nas in v tujini prizadevajo čim bolj smotrno urediti prehrano delavcev na delovnem mestu, zaradi ohranjanja in krepitve delavčevega zdravja, počutja in seveda vplivati na boljšo delovno storilnost.

Prehrana med delovnim časom je lahko povsem prepuščena delavcu, tako da si prinese s seboj bolj ali manj dober obrok hrane ali pa tudi ne, če mu na delu zagotovimo kakovosten in prilagojen obrok hrane glede na spol, starost, prehransko in zdravstveno stanje, dnevni način prehrane ter vrsto dela, ki ga opravlja.

Če je dnevni način prehrane delavca usklajen z njegovim psihofizičnim in socialnim stanjem v okviru zdravega življenjskega sloga, je zdrava ponudba hrane med delovnim časom lahko povsem drugačna od tiste, kakršno si želi delavec, ki živi neurejeno in nezdravo. To je bistveni problem pri urejevanju zdrave prehrane, ki je temelj dobrega zdravja, počutja in boljše delovne storilnosti, ne more pa biti vezana samo na delovno mesto.

Kako urediti prehrano na delovnem mestu?Zelenjava

Idealni prehranski model, ki ga želimo ponuditi delavcu na delovnem mestu, ne zahteva samo znanja, vzgoje in motiviranosti za zdravo življenje in prehrano, temveč tudi ustrezne razmere za zdravo življenje skupaj s prehrano zunaj delovnega časa. To pa je mogoče in dosegljivo le v ustreznem okolju, pri prehransko ozaveščenih delavcih oziroma v delovnih organizacijah z dobro organizirano prehrano. Če delavec nima primerne prehrane doma ali mora večji del svojega mesečnega dohodka še vedno nameniti vsakdanji prehrani, želi imeti obilnejši obrok hrane med delovnim časom, seveda za čim manjše stroške.

Priporočen zdrav dnevni način prehrane zahteva med delovnim časom le manjši, a kakovosten obrok hrane, malico ali “kosilce” z ne več kot 15 do okoli 30 % dnevnih energijskih potreb delavca. Tako “majhne” obroke hrane pa nekateri delavci odklanjajo, ker je njihov dnevni način prehrane hranilno in energijsko pomanjkljiv. Ne glede na to je treba ob načrtovanju obroka med delovnim časom upoštevati zahtevnost delovnega mesta, ter iz tega izhajajoč energijske potrebe delavca. Ker hrano običajno uživamo pod vplivom zunanjih dejavnikov (odmor) ali naučenih vzorcev, je pomembna tudi organizacija nudenja obroka tako, da bo imel vsak posamzenik možnost dnevno zaužiti vsaj štiri do pet obrokov.

V Sloveniji domujejo slabe prehranske navade

Pri načrtovanju prehrane zaposlenih v Sloveniji je potrebno upoštevati, da se ti med vsemi ostalimi skupinami prehranjujejo najslabše glede izbire hrane in opuščanja obrokov. Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne obroke. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se kosilo od doma seli v obrate javne prehrane, saj ta skupina v primerjavi z letom 1997 namesto ob 15. uri najpogosteje kosi ob 13. uri. Zato je treba posebno pozornost nameniti tudi kakovosti ponudbe v javnih obratih. Poleg tega ta populacija zaužije preveč skupnih in nasičenih maščob, na jedilnikih pa je premalo sadja in zelenjave. Zato je nujno, da se prehrana na delovnem mestu usmerjena v zdravo prehranjevanje in zagotavljanje najugodnejših energijskih in hranilnih potreb delavca glede na težavnost dela, ki ga opravlja.

Velik problem predstavlja tudi trenutna ponudba, ki je skoraj v večini primerov gostinska in kot taka nesprejemljiva, saj je odvisna predvsem od sprejemljivosti oziroma želje gostov/delavcev. Ti pa ne zahtevajo hrane samo za pokritje dela, porabljene energije in hranil med delovnim časom, temveč tudi za nadomeščanje prehranskih potreb zunaj delovnega časa, denimo izpuščenega zajtrka ipd. Obilen obrok hrane med delovnim časom pa ni primeren za zdravje, počutje in zlasti ne za delovno storilnost.

Nujne spodbude k zdravemu življenjskemu slogu

Danes delavec potrebuje dietno oziroma ustrezno predpisano hrano za dobro zdravje, počutje in optimalno delovno storilnost. Seveda pa se moramo zavedati, da zdravo prehranjevanje ni odvisno samo od gosta/delavca, temveč od številnih že omenjenih okoljskih dejavnikov, ki lahko spremenijo ne samo prehransko miselnost delavcev, ampak tudi življenjski slog delavca. Prehod na nov življenjski slog, vključno z zdravo prehrano, bo mogoč le postopoma in z nenehnim obveščanjem delavcev in zaposlenih ter njihovih delodajalcev kakor tudi predstavnikov sindikatov in vseh drugih, ki vplivajo na izbiro načina prehrane na delovnem mestu. Za spremembo prehrane delavcev potrebujemo sodelovanje vseh zaposlenih v podjetjih, predstavnike delodajalcev, sindikatov in svetov delavcev, kakor tudi ostale člane družin zaposlenih.