Zdravje

Spremembe v pridelavi in predelavi hrane so privedle k povišanju energetske vrednosti pri vnosu hrane. Višji energetski vnos hrane v kombinaciji z rastočim trendom sedečega življenjskega stila pa je prepoznan kot glavni izvor epidemije debelosti. Kaže, da hrana že dolgo časa ni več zdravilo.

Mleko. Presežki mleka so našli pot v sladolede in pecivo, kar prispeva k srčno-žilnim boleznim, diabetesu tipa 2 in debelosti.

Sladkor. Ob začetku 20. stoletja je bil vnos sladkorja v Evropi po osebi pod 5 kg letno in je do l. 2006 narasel na 40-60 kg po osebi letno. Ugotovljeno je, da sladkor povzroča odvisnost -deluje lahko tako opojno kot alkohol; vpliva pa tudi na duševno zdravje. Redna uporaba rafiniranega sladkorja lahko prispeva tudi k porabljanju telesne zaloge vitaminov, mineralov in encimov in tako pripomore k zmanjšanju odpornosti.

Alkohol. Uživanje alkoholnih pijač je dejavnik tveganja za okrog 60 bolezni. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni je bilo l. 2007 1,2% vseh hospitalizacij, najpogostejše med njimi so bile duševne in vedenjske motnje ter alkoholna ciroza jeter. Alkoholne pijače lahko pripomorejo tudi k razvoju debelosti in imajo mnoge druge negativne posledice.

Meso. Višji vnos nasičenih maščob, ki jih najdemo v mesu, prispeva k debelosti in drugim neprenosljivim boleznim. 

Zelenjava in sadje. Dietna priporočila glede uživanja zelenjave in sadja so 400-600 g dnevno, kar je 2-krat več od evropske porabe l. 2006,  kar pa bi zmanjšalo pojavnost več vrst raka, debelosti, srčno-žilnih bolezni in kapi do 18%.

Prava kava. V večjih količinah zmanjšuje absorpcijo železa v nehemski obliki, tj. iz rastlin, in s tem povečuje tveganje za anemijo, po nekaterih podatkih tudi za srčno-žilne bolezni.

Kofein. Velja za psihoaktivno snov, saj vzburja centralni živčni sistem in srce; po izsledkih nekaterih raziskav sicer izboljša uspešnost pri enostavnih nalogah, poslabša pa pri nalogah, ki zahtevajo kratkoročni spomin in fino motorično koordinacijo.

Sol in natrij. Velikokrat vsebuje energetsko visoko nasičena hrana veliko natrija (sol, pecilni prašek,...), poleg tega se natrij nahaja še naravno v surovi hrani. Dnevni vnos natrija naj bi bil 2 g, kar je ca. 1 zvrhana čajna žlička. Natrij prispeva k visokemu krvnemu tlaku,  ki je dejavnik tveganja za možgansko kap. Prav tako visoke količine zaužite soli povzročajo povečano izločanje kalcija.

Vendar spremembe niso samo v prehranjevanju in sedečem življenjskem slogu. Okrog nas je tudi mnogo več neprestanega hrupa in preosvetljenosti, kakor je v zraku poleg izpušnih plinov tudi vse več raznih kemičnih sredstev (parfumi, dezodoranti, fitofarmacevtska sredstva,...). Posebej velja omeniti tudi tobačni dim, ki ima več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka, od tega vsaj 250 strupenih in več kot 50 znanih rakotvornih. Vdihavanje tobačnega dima ima takojšnje posledice za srčno-žilni sistem in povečuje tveganje za srčno kap.

Obstoječa industrijska pridelava hrane z ekstenzivno uporabo gnojil, antibiotikov, pesticidov in herbicidov prispeva k onesnaženju in degradaciji okolja. Pesticidi in herbicidi s svojim mutagenim in toksičnim delovanjem prispevajo k rakavim in nevrološkim boleznim ter k hormonskim motnjam, saj ostanejo v hrani in vodi, ki ju uživamo, ter se kopičijo v telesu.

Vendar pa nekateri ljudje tudi zaradi prehrane in načina življenja doživijo 100 let čili in zdravi ter dobre kondicije. Običajno je njihova prehrana zelo drugačna od naše. Pojedo veliko sveže hrane in poleg tega upoštevajo japonsko vodilo "Hara hachi bu", ki pravi, da pojej samo toliko, da si do ¾ sit in ostane v želodcu še nekaj prostora za lakoto. Naš želodec je pravzaprav velik približno toliko kot naša pest in v enem obroku naj ne bi pojedli več, saj ga v nasprotnem primeru  raztegnemo, kar za naše telo predstavlja dodaten stres. Pomembno je tudi, da jemo počasi in  temeljito prežvečimo hrano. Če želimo, da hrana za naše telo ne bo predstavljala dodatnega stresa med hranjenjem ne počnemo drugih reči kot so na primer gledanje televizije, branje časopisa, vožnja avtomobila ipd.

Če bi se zgledovali po stoletnikih, bi se morali gibati že pred zajtrkom in tako spodbuditi našo presnovo ter utrditi fizično kondicijo, da bodo naše mišice lahko držale naše kosti v pravi poziciji, istočasno bi se predihali, tako pospešili kroženje krvi in prekrvavili naše organe. Če bomo gibanje spremenili v rutino, nam bo gibanje postalo potreba. Ko bomo pridobili kondicijo, nam bo gibanje v zadovoljstvo. Tudi vsakdanje napore bomo lažje prenašali.

Marsikatero podjetje se vse bolj zaveda, da zdravi in zadovoljni zaposleni pomembno prispevajo k dobremu delovanju podjetja. Zato naložbe v zdravje zaposlenih niso več tako redke, pa najsi gre za uvedbo rekreacije, problemsko usmerjenega ciljnega izobraževanja ali uvedbo bolj zahtevnih programov podpore zaposlenim. Nekatere organizacije so s takimi programi zelo zmanjšale bolniške izostanke, zaposleni pa so pridobili veščine, ki jim omogočajo lažje ohranjanje zdravja.