NagrajevanjePodjetja imajo na voljo različne oblike nagrad za zaposlene. V splošnem ločujemo med finančnimi in nefinančnimi nagradami. Moč finančnih nagrad naj bi bila sicer večja kot moč nefinančnih, vendar zaradi specifičnosti posameznika in njegovih osebnih interesov, ni vedno tako.

Nedenarno in denarno finančno nagrajevanje

Pri finančnem nagrajevanju pogosto najprej pomislimo na denarne nagrade, a ločujemo lahko med  nedenarnimi in denarnimi finančnimi nagradami.

Med nedenarne finančne nagrade sodijo razne ugodnosti, kot so izobraževanja, popusti pri nakupih,  možnost koriščenja počitniških kapacitet, notranji odkup delnic, službeni avtomobil, službeni telefon, tajnica, parkirni prostor, plačilo članarin v klubih in združenjih in podobno.

Osnovna plača, razni dodatki k osnovni plači (dodatek za minulo delo, dodatki za posebne pogoje dela), nadomestila (plačilo v času bolniškega dopusta, dopusta), plačilo za posebne zmožnosti, plačilo za uspešnost posameznika (plačevanje po normi, nagrada na podlagi ocene delovne uspešnosti, napredovanje), plačilo za uspešnost skupine (udeležba zaposlenih v dobičku, nagrada za dosežene  rezultate, programi razdelitve prihrankov) – vse to so oblike denarnih nagrad.

Finančno nagrajevanje močno vpliva na motivacijo zaposlenih

Raziskave ugotavljajo, da denarne nagrade med vsemi faktorji v največji meri vplivajo na motivacijo in učinkovitost zaposlenih. Denar je tudi najpomembnejši faktor pri odločanju, ali bo posameznik sprejeli ponudbo za delo. Denarne nagrade nam torej pomagajo pri pridobivanju in zadrževanju kvalitetnega kadra v podjetju. A nikakor ne smemo zanemariti tudi nefinančnega nagrajevanja.

Ne pozabimo na nefinančne nagrade

Nefinančne nagrade zadovoljujejo čustvene in intelektualne zahteve posameznika, zaradi njih se zaposleni dobro počutijo, omogočajo jim, da izkoristijo svoje talente in spodbujajo, spodbujajo dobre odnose med sodelavci.

V grobem lahko nefinančne nagrade razvrstimo v 7 skupin:

  1. zagotavljanje dostojanstva in zadovoljstva ob opravljenem delu;
  2. zagotavljanje telesnega in duševnega zdravja, intelektualnega razvoja in čustvene zrelosti;
  3. spodbujanje konstruktivnih medsebojnih odnosov;
  4. oblikovanje delovnih mest, ki zahtevajo ustrezno pozornost in prizadevanja;
  5. ustrezna preskrba z viri za izvajanje nalog;
  6. ukrepi za večji nadzor nad svojim delom in
  7. podpora vodstva.


Notranje in zunanje nefinančne nagrade

Med notranje nefinančne nagrade uvrščamo na primer osebnostno rast, odgovornost, možnost soodločanja, zanimivo delo, samostojnost pri delu. Zunanje nefinančne nagrade pa so pohvale in priznanja, dobri medosebni odnosi, podpora vodstva, prijetno delovno okolje, uspešnost podjetja, prilagodljiv delovni čas. Nefinančne nagrade pokrivajo vrsto različnih stvari, ki jim zaposleni pripisujejo neko vrednost in jih je  podjetje sposobno ter pripravljeno ponuditi. Te nagrade ne izboljšajo posameznikovega finančnega položaja, pač pa izboljšajo kakovost dela in časa, ki ga posameznik preživi v službi. Na ta način lahko vodje zaposlenim naredijo službo bolj privlačno. Pravilo, da je treba nagrade prilagoditi potrebam in željam posameznika, ki velja za celoten sistem nagrajevanja, pa je pri nefinančnih nagradah še bolj pomembno.



Viri:

  1. Hauko, K. (2012). Povezanost nagrajevanja z motiviranjem zaposlenih za dosego ciljev v podjetju. Pridobljeno s spletne strani https://psihologijadela.files.wordpress.com/2014/03/klara-hauko-povezanost-nagrajevanja-z-motiviranjem-zaposlenih-za-dosego-ciljev-v-podjetju-2012.pdf
  2. Stopajnik, M. (2005). Sistem nagrajevanja zaposlenih v povezavi s poslovno uspešnostjo podjetja X. Pridobljeno s spletne strani http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/stopajnik2703.pdf
  3. Zakrajšek, T. (2014). Moč denarnega nagrajevanja. Pridobljeno s spletne strani http://psihologijadela.com/2014/10/02/moc-denarnega-nagrajevanja/