RavnovesjeUsklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je lahko velik izziv. Ob skrbi za kariero, starševskih obveznostih, partnerstvu, ob skrbi za lastno zdravje in  za ostarele sorodnike nam pogosto zmanjka časa za vse obveznosti. Na uspešnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja vplivajo številni dejavniki.

Uspešnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja je odvisna od prepletanja dejavnikov na treh ravneh:
- na družbeni ravni (državna zakonodaja in institucionalni okvir),
- na organizacijski ravni (prakse in politike delodajalcev) in
- na individualni ravni (strategije posameznikov).

V zadnjem času je vedno bolj v ospredju vloga delodajalcev, ki z namenom skrbi za zaposlene v podjetja uvajajo družini prijazne politike in prakse.

Koristi družini prijaznih politik v podjetju

Delodajalci ugotavljajo, da neusklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem slabo vpliva na delovno učinkovitost zaposlenih. Ker ta neusklajenost lahko povzroči tudi negativne spremembe pri odnosu zaposlenih do dela, poskušajo svojim zaposlenim nuditi čim bolj ustvarjalno in produktivno delovno okolje.  Učinkovito uvajanje ukrepov, ki zaposlenim pomagajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, lahko podjetju prinaša številne koristi.

Manj bolni, manj odsotni

Raziskave kažejo, da so zaposleni v podjetjih z družini prijaznimi politikami in praksami bolj zadovoljni, saj lažje usklajujejo poklicne in zasebne obveznosti.  So tudi manj izpostavljeni stresu in izgorevanju, zato imajo manj s stresom povezanih bolezni in so tudi manj odsotni.

Bolj motivirani in predani

Zaradi zadovoljstva z možnostmi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja se povečajo predanost zaposlenih podjetju, motiviranost za delo in produktivnost. V času intenzivne konkurence za omejene vire na trgu dela je uvajanje družini prijaznih politik za podjetje konkurenčna prednost pri zaposlovanju najboljših kadrov. Z družini prijaznimi politikami in praksami lahko podjetje pritegne, zadrži in poveča predanost ključnih kadrov.

Ukrepi naj odgovarjajo potrebam zaposlenih

Družini prijazni ukrepi so namenjeni zaposlenim, zato sta njihova naklonjenost ukrepom in razumevanje ciljev ukrepov toliko pomembnejša. Pomembno je tudi, da podjetje izbere ukrepe, ki odgovarjajo na potrebe zaposlenih. Zaposlene je zato potrebno vključiti v proces načrtovanja ukrepov, kasneje pa jih redno obveščati o ukrepih, ki jih podjetje izvaja, in jih motivirati k sodelovanju. Uspešnost ukrepov je namreč odvisna od tega, ali jih bodo zaposleni koristili ali ne.

Kot kažejo raziskave, ukrepi bolje delujejo združeni v paketu kot izolirano. Učinek paketa ukrepov je več kot le vsota učinkov posameznega ukrepa, zato je še pomembneje, da jih podjetja izberejo zadostno število in da so prilagojeni podjetju in zaposlenim. Pomembno je tudi, da podjetja ukrepe sproti ocenjujejo, izločajo neprimerne ter  glede na potrebe uvajajo nove. Usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti je namreč dinamičen proces, ki se spreminja, kot se spreminjajo udeleženci tega procesa.

V slovenskih podjetji  predvsem ukrepi s področij komuniciranja in delovnega časa

Slovenski delodajalci v okviru družini prijaznih politik najpogosteje uvajajo ukrepe s področja obveščanja in komuniciranja, na primer pogovore z zaposlenimi, informacijske brošure, mnenjske raziskave, dan odprtih vrat, zabavna srečanja. Sledijo  ukrepi s področja delovnega časa, kot so  prilagodljiv delovni čas, skrajšan delovni čas, prost dan na prvi šolski dan. Ti ukrepi so že znana praksa v podjetjih, saj jih ni težko uvesti, zahtevajo zelo malo tehničnih prilagoditev in skoraj nič finančnih vložkov.

Analiza uspešnosti ukrepov je pokazala, da ključne pozitivne učinke na zadovoljstvo, motivacijo in pripadnost zaposlenih prinašajo ustrezna politika komuniciranja in obveščanja zaposlenih ter veščine in podpora vodstva. Prav tako so podjetja v raziskavi poročala, da se je po uvedbi družini prijaznih ukrepov izboljšalo pridobivanje najboljših kadrov. Te ugotovitve potrjujejo smotrnost vlaganja podjetij v ukrepe, ki zaposlenim olajšajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.


Viri:

  1. Knaflič, T., Svetina Nabergoj, A., Pahor, M. (2010). Analiza učinkov uvajanja družini prijaznega delovnega okolja. Pridobljeno s spletne strani http://www.certifikatdpp.si/images/izdelki/attachments/analiza_prijaznega_delovnega_okolja.pdf
  2. Šimec, M., Bežek, M. (2011). Družini prijazno podjetje. Pridobljeno s spletne strani http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_simec-maja.pdf