PoškodbaPoškodbe pri delu predstavljajo enega glavnih družbenih in gospodarskih problemov. Poleg poklicnih bolezni so najpomembnejši negativni kazalec zdravstvenega stanja delovno aktivne populacije.

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poškodba pri delu opredeljena kot poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka, lahko pa je tudi posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba posledica opravljanja dela ali dejavnosti. Med poškodbe pri delu štejemo poškodbe, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ali na poti na delo in iz dela, v primeru, da je prevoz organiziral delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan.

Za nastanek poškodb pri delu sta kriva človek ali delovno okolje

Poškodba je okvara zdravja, ki je nastala 24 do 48 ur po delovanju obremenitve ali  škodljivosti, sicer gre za bolezen. Vzroki poškodb pri delu so številni in jih lahko razdelimo v dve večji skupini:

  1. vzroki, kjer prevladuje človeški dejavnik in
  2. vzroki, ki izvirajo iz človekovega delovnega okolja.

V prvo skupino uvrščamo nezgodne primere, v katerih posameznik bistveno vpliva na pojav nezgode oziroma poškodbe (npr. nepoznavanje delovnega procesa, nevarnosti in sredstev za osebno varnost, karakterne lastnosti, psihofizična pripravljenost ali bolezenska stanja posameznika) ter nezgodne primere, do katerih pride zaradi nepravilnih postopkov sodelavcev (slabo sodelovanje med delavci ter slaba organiziranost dela). V drugo skupino spadajo neugodne mikroklimatske spremembe na delovnem mestu, delo z nepopolnimi stroji in orodji, zasičenost delovnega okolja s surovinami, izdelki ali odpadki, slaba osvetljenost, hrup, vibracije, spolzka tla, utrujenost zaradi drugega dela, itd.


Zdrsi, spotiki in padci – najpogostejši vzroki poškodb


Leta 2014 je inšpektorat RS za delo zabeležil kar 9.448 prijavljenih nezgod, zaradi katerih je bil delavec odsoten več kot tri delovne dni, od tega se je 23 delovnih nezgod končalo s smrtnim izidom.  Najpogostejši vzroki za poškodbe v vseh sektorjih, od težke industrije do pisarniških del, so zdrsi, spotiki in padci, najpogosteje poškodovani deli telesa v vseh dejavnostih so prsti na roki. Največ lažjih poškodb v letu 2014 so na inšpektoratu zabeležili v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, in sicer so na inšpektoratu prejeli 1005 prijav nezgod pri delu. Dejavnost z največ težjimi poškodbami je gradbeništvo, kjer so v letu 2014 zabeležili 67 prijav nezgod pri delu. Za težjo nezgodo pri delu gre, če se delavec pri opravljanju svojega dela ali delovne naloge tako hudo telesno poškoduje ali mu nastane tako huda škoda na zdravju, da je zaradi tega v nevarnosti njegovo življenje, da je uničen ali trajno oslabljen kakšen organ ali del telesa, da je podana nevarnost, da bo ponesrečeni delavec nezmožen za svoje delo ali kakšno drugo delo ali zaradi poškodbe postal iznakažen.

Delavec je lahko soodgovoren za nastalo nezgodo

Če se ugotovi, da delavec ni v celoti sledil navodilom o varnem delu ali ni poskrbel za svojo varnost, kot se od njega pričakuje, sodišče pri odločitvi o višini odškodnine upošteva soodgovornost delavca. Na drugi strani je delodajalec dolžan delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. Pri določanju odškodninske odgovornosti delodajalca se ugotavlja zlasti, kako je do nezgode prišlo, zakaj je prišlo do nezgode, ali so bila zagotovljena vsa zaščitna sredstva, ali je bil zagotovljen primeren delovni prostor in okolje, ali so bili zagotovljeni ustrezni, primerni delovni stroji (pripomočki), ali so bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji in ali je delavec sledil navodilom delodajalca, ali je uporabil zaščitno opremo, ali je ravnal dovolj skrbno itd. Sama višina odškodnine pa je odvisna od škodnega dogodka in poškodb, ki jih utrpi delavec.

Posledice poškodb pri delu so lahko zelo obsežne

Ker posledic poškodb pri delu ne občuti samo poškodovanec, temveč tudi njegova družina in bližnja okolica ter ne nazadnje tudi celotna družba, tovrstne poškodbe v socialno-medicinskem in družbeno ekonomskem pomenu predstavljajo zelo veliko obremenitev. Mednje štejemo stroške zdravljenja, rehabilitacije, bolniškega staleža, invalidnine in druge odškodnine ter izgube v podjetju zaradi motnje delovnega procesa, zmanjšane produktivnosti in odsotnosti strokovnjakov. Posameznika lahko poškodbe omejijo začasno ali onesposobijo za vse življenje. Pogosto poškodbe človeka ne zaznamujejo samo telesno, temveč pustijo posledice tudi na duševnem zdravju. Prav zato je pomembno, da delodajalci uvedejo sisteme za upravljanje varnosti, ki vključujejo oceno tveganja in postopke nadzora, zaposleni pa morajo biti pri delu previdni, upoštevati navodila za varno delo in uporabljati varnostno opremo.



Viri:

  1. Bilban, M. (2005). Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.
  2. Nacionalni inštitut za javno zdravje (2013). Prijava poškodbe pri delu. Pridobljeno s strani http://www.ivz.si/poskodbe_pri_delu/
  3. Rabzelj, Š. in dr. (2011). Ekonomski učinki poškodb v delovnem okolju. Pridobljeno s strani http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/9d9d1e6d0903ad1f138e23d2e5b52fa5.pdf
  4. Vtič, M. (2015). Samo v letu 2014 prijavljenih kar 9448 delovnih nesreč, 23 s smrtnim izidom. Pridobljeno s strani http://www.tednik.si/samo-v-letu-2014-prijavljenih-kar-9448-delovnih-nesrec-23-s-smrtnim-izidom