PoškodbeNa podlagi analize poškodb pri delu lahko ocenjujemo trenutno stanje varnosti in zdravja pri delu v delovni organizaciji ter načrtujemo preventivne ukrepe za preprečevanje poškodb.

Dejavnosti, s katerimi preprečujemo poškodbe pri delu, delimo na primarne in sekundarne. Primarne dejavnosti so usposobljenost, poznavanje nevarnosti, analiza tveganj, izbira varnih postopkov, evidenca vseh nezgod, ugotavljanje vzroka nezgod, idr. Med sekundarne dejavnosti spadajo poklicna orientacija in selekcija, poklicno izobraževanje, organizacija delovnega okolja, skrb za delavčev socialno-ekonomski položaj, tehnično varstvo, delovna disciplina in drugo.

Ključen je sistematičen pristop

Nezgode pri delu lahko preprečimo s sistematičnim pristopom, ki vključuje naslednje korake:

  1. Organizacija varnostne vzgoje: v tem koraku je zelo pomembno sodelovanje med delodajalcem, delavcem, strokovnim delavcem in pooblaščenim zdravnikom. Ta korak vključuje tudi kakovostno izvajanje ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu.

  2. Analiza stanja: v okviru analize stanja na podlagi statističnih raziskav nezgod ugotavljamo dejstva o nevarnih pojavih in črnih točkah. Pri tem si lahko pomagamo z opazovanjem delovnih mest, delovnih postopkov in vedenja ljudi ter z zbiranjem informacij o vzrokih poškodb in učinkovitih ukrepih za njihovo odstranjevanje. Priporoča se, da delodajalec opravi podrobno analizo vsake nezgode pri delu. Zaključki bodo uporabnejši, če jih bomo združili s poročilom pooblaščenega zdravnika o zdravstvenem stanju zaposlenih.

  3. Analiza odkritih dejstev nezgod: v tem koraku identificiramo glavne in neposredne vzroke/dejavnike nezgod, njihovo obliko in lokacijo. Prav tako identificiramo osebe, ki so bile udeležene v nezgodi, in odgovorne osebe za varno delo.

  4. Ugotavljanje vzrokov: določimo vzroke, zakaj delavci vztrajajo pri nevarnih dejanjih in zakaj se zmeraj znova pojavljajo nevarne delovne razmere - procesi ali posamezna nevarna dejanja. Ta korak bistveno pripomore k spremembi kulturnih navad na področju varnosti in zdravja pri delu.

  5. Nabor ukrepov: na podlagi predhodnih analiz in zbranih podatkov izberemo ustrezne ukrepe za odpravo vzrokov nezgod.

  6. Vzdrževanje doseženega: ta korak zagotavlja dolgoročno izvajanje učinkovitih preventivnih ukrepov. Vključuje stalno skrb vodstva za izvajanje varnostnih ukrepov in evalvacijo njihove učinkovitosti.

Viri:

  1. Bilban, M. (2005). Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.
  2. Markota, M. in Novšak, A. (2009). Preventiva nezgod v delovnem okolju. Delo in varnost, št. 3, str. 10-12.