Delovna učinkovitostGlavni cilj vsake organizacije je optimalno opravljeno delo, za kar so potrebni delovno učinkoviti zaposleni. Takšni pa so le tisti zaposleni, ki so zadovoljni na delovnem mestu in motivirani za delo.

Kaj je delovna učinkovitost?

Delovna učinkovitost (angl. efficiency) se nanaša na rezultate oziroma proizvodne učinke delovne organizacije. Vezana je torej na ekonomsko načelo kratkoročnega povečanja dobička oziroma zmanjšanja stroškov poslovanja. V literaturi je to področje redko omenjeno ali pa se ga uvršča in obravnava pod pojmom delovna uspešnost, vendar je delovna učinkovitost bolj specifičen pojem kot uspešnost. Delovna uspešnost (angl. effectivenes) je namreč opredeljena kot doseganje dolgoročnih ciljev organizacije, ne zgolj ekonomskih, temveč tudi kvalitativnih, kot so doseganje poslovnih ciljev, kakovostni in raznoliki proizvodi, zadovoljstvo kupcev idr.
Delovno učinkovitost  in delovno uspešnost razlikujemo tudi na ravni posameznika. Če je posameznik delovno učinkovit, je njegovo delo dobičkonosno in stroškovno učinkovito, če pa je delovno uspešen, poleg ekonomskih ciljev pri svojem delu dosega še širše poslovne cilje.

Dejavniki delovne učinkovitosti

Na delovno učinkovitost in uspešnost posameznika vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Posameznik lahko vpliva na notranje dejavnike, kot sta motiviranost in usposobljenost za delo. Dana tehnologija in organizacija dela sodijo med zunanje dejavnike in nanje posameznik ne more vplivati. Bolj učinkovito deluje organizacija, katere zaposleni za opravljeno enako količino dela potrebuje manj časa in napora, ali pa ob istem naporu in času opravi več dela.

Skrb za dobro počutje na delovnem mestu

Pomemben dejavnik delovne učinkovitosti je dobro počutje na delovnem mestu. In prvi korak k izboljšanju počutja na delovnem mestu je, da se zaposlene vpraša, s čim so zadovoljni in kaj jih moti. Tako lahko organizacija identificira močna in šibka področja. Naslednja pomembna koraka sta predstavitev izsledkov analize zaposlenim ter načrtovanje in implementacija ukrepov za izboljšanje identificiranih negativnih področij. Najbolje je, da se predloge za slednje oblikuje v sodelovanju z zaposlenimi, saj s tem v zaposlenih vzbudimo občutek avtonomnosti in odgovornosti za lastno dobro počutje. Naloga zaposlenih je namreč, da v oblikovanje pozitivne skupinske dinamike usmerijo svoj trud in znanje.

Magični trikotnik: zadovoljstvo - motivacija - delovna učinkovitost

Dobro počutje na delovnem mestu je v precejšnji  meri odvisno od delovne klime, ki jo ustvarjajo vsi zaposleni v organizaciji. Medsebojno spoštovanje, razumevanje in prijetnost delovnega mesta dajejo klimi pozitivno noto. Pomembna je tudi smiselnost delovnega mesta. Natančnost opredelitve delovnega mesta, možnost odločanja, odsotnost časovnih pritiskov, dobri medosebni odnosi - vse to so dejavniki, ki pomembno prispevajo k pozitivnemu zaznavanju delovnega mesta s strani zaposlenih in  k večji delovni učinkovitosti. Tudi pozitivna čustvena stanja (kot npr. zadovoljstvo) prispevajo k optimalni učinkovitosti, saj zaposlenega dodatno motivirajo. Motivacija pa je glavna sila, ki vodi do cilja; ob višji motivaciji je dosežek višji in višje je tudi zadovoljstvo.

Začne se pri vodstvu

Naloga vodstva je, da se trudi oblikovati delovno ozračje, ki bo prispevalo k pozitivni delovni klimi. Pri zaposlenih mora doseči zavest o pomenu truda in prispevka posameznika za nastanek pozitivne sinergije tima. To lahko doseže prek t.i. obogatitve dela (razširjanja delovnih nalog), razvijanja občutka avtonomnosti pri zaposlenih, vpletanja zaposlenih v odločitve, ki se nanašajo na njihovo konkretno delo in konstantnega izobraževanja ter usposabljanja vodstvenega kadra.

Viri:

  1. Boštjančič, E. (2007). Vpliv vedenja in motivov vodje na pripadnost, delovno učinkovitost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  2. Moje Delo (2013). Pozitivna psihologija na delovnem mestu. Pridobljeno s spletne strani: https://delodajalci.mojedelo.com/novica/pozitivna-psihologija-na-delovnem-mestu/d-3066
  3. Testen, U. in Žnidaršič, A. (2013). Izbrani vprašalniki za uporabo na področju psihologije dela in organizacije: Delovna učinkovitost. Pridobljeno s spletne strani: https://psihologijadela.files.wordpress.com/2014/03/delovna-ucinkovitost.pdf