ZdolgočasenostRazlične neodvisne raziskave kažejo, da je dolgčas pogost pojav med zaposlenimi. Pojav dolgčasa presega zgolj posameznikovo brezdelje, saj so situacije, v katerih ne more početi ničesar, redke. Dolgčas se pojavi pri dejavnostih, ki ne predstavljajo izziva.

Vsakemu petemu Evropejcu delo ni izziv

Ukrepi racionalizacije povečujejo delovno obremenjenost zaposlenih, plače in druge oblike materialne ter nematerialne stimulacije pa ostajajo enake ali se njihov delež celo zmanjšuje. Strokovnjaki imajo različna mnenja glede tega, ali pritiski k povečevanju storilnosti spodbujajo ali škodujejo gospodarstvu. Podjetja letno izgubijo 544 milijard dolarjev (približno 395 milijard evrov) za plačilo dela, ki ni bilo izvedeno. Zaposleni pa priznavajo, da v povprečju dnevno namenijo 1,86 ur delovnega časa za aktivnosti, ki niso vezane na delovne obveznosti. Le 15 % zaposlenih je zavzetih za delo, enak delež delovno aktivnih pa izraža nezainteresiranost. V Evropi 21,4 % zaposlenih poroča o podzaposlenosti, kar pomeni, da delo podcenjuje njihove sposobnosti.


Davek tehnološkega napredka in hitrih sprememb


Danes so spremembe naš vsakdanjik;  spreminja se posameznik in njegove vrednote, spreminjajo se tudi delovna okolja. Na primer v gospodarsko bolje pozicioniranih državah, kot so Velika Britanija, Nizozemska, Danska, Finska in Švedska, je obseg prostega časa višje vrednoten kot delo. Tehnološki napredek je s svojim razcvetom bistveno spremenil podobo današnjih delovnih mest; zaposlene je razbremenil mnogih fizično zahtevnih nalog, pospešil številne delovne procese v pisarnah in zmanjšal napake v postopkih. Hkrati ima informacijsko komunikacijska tehnologija negativen vpliv na psihosocialno okolje, s tem pa povečuje nekatere obstoječe probleme in ustvarja nove. S prevzemanjem nalog tehnologija prevzema tudi izzive, ki so jih v preteklosti reševali zaposleni. Miselno zahtevnejše naloge so prepuščene računalniku, človek pa je vse bolj obremenjen z dolgočasnimi operativnimi procesi. Neosebni komunikacijski mediji imajo negativen vpliv tudi na socialne odnose znotraj (med sodelavci, z nadrejenimi in podrejenimi) in zunaj organizacije (v stiku s strankami in poslovnimi partnerji). Mnoge hitre spremembe, ki se odvijajo vsakodnevno, zaposlenim povzročajo stres ter s tem telesne in duševne težave.  Strokovnjaki opozarjajo tudi, da je lahko eden izmed simptomov tudi dolgčas na delovnem mestu, katerega porast beležimo v različnih delovnih organizacijah.

Dobra polovica Slovencev se dolgočasi na delovnem mestu
,
Prva raziskava, izvedena na vzorcu 294 zaposlenih v pisarniških delovnih mestih, v Sloveniji je pokazala, da se več kot polovica (55 %) Slovencev vsaj občasno dolgočasi na delovnem mestu. Vsak peti Slovenec pa se dolgočasi pogosto oziroma zelo pogosto. Rezultati raziskave opozarjajo predvsem na okoliščine, v katerih se dolgčas na delovnem mestu pojavlja. In sicer se zaposleni manj dolgočasijo na delovnih mestih, ki zahtevajo uporabo več raznolikih spretnosti in več svobode pri sprejemanju odločitev o postopkih dela. Ključna je torej avtonomija, ki temelji na posameznikovem občutku lastne vrednosti in zaznane psihološke svobode.

Potreba po avtonomnem odločanju


Značilno za ljudi je, da aktivno soustvarjajo svoj svet. Toda v primerih, ko so okolje, naloge in odgovarjajoča vedenja že vnaprej strogo določeni (npr. pri strogo določenih organizacijskih pravilih), je aktivno soustvarjanje odveč. S tem pa posameznik izgublja stik s svojim okoljem in interes zanj. Dolgčas na delovnem mestu nastopi zato, ker je posamezniku odvzeta možnost odločanja o organizaciji lastnega časa, o ciljih, v smeri katerih bo deloval, in o načinu, s katerim jih bo dosegal. Ob izgubi avtonomije pa posameznik izgubi tudi smisel svojega početja.


Dobri medosebni odnosi

Dobri odnosi s sodelavci neposredno odpravljajo dolgčas na delovnem mestu. Na primer v klicnih centrih, kjer so dovoljeni krajši pogovori med klici, so zaposleni veliko bolj produktivni, uspešni in zadovoljni. Že malo humorja lahko olajša nadaljnje delo. Hkrati pa sodelavci na odpravljanje dolgčasa vplivajo tudi posredno z izražanjem svojih prepričanj in stališč. Kadar sodelavci delo vrednotijo pozitivno in v njem prepoznavajo izzive ter njegovo pomembnost, bomo hitreje tudi sami prevzeli takšno naravnanost do svojega dela.


Vloga vodje

Vodja je tisti, ki lahko s svojimi vodstvenimi pristopi ključno pripomore k ugodni delovni klimi, okrepi odnose med sodelavci, prepozna posameznikove potenciale in omogoča njihov razvoj. Mnoge študije potrjujejo, da spodbuden način vodenja pomembno zmanjšuje odtujenost zaposlenih. Velike pozitivne učinke pa študije prepoznavajo predvsem pri vodjih s transformacijskim stilom vodenja, ki je usmerjeno v spodbujanje in sprejemanje sprememb, notranjo motivacijo ter krepitev zaupanja med sodelavci. Neposredne pozitivne učinke spodbudnega načina vodenja na upad dolgčasa med zaposlenimi pa je potrdila tudi raziskava, narejena v Sloveniji.
Ker  je dolgčas tema z negativnim prizvokom, se zaposleni izogibajo opozarjanju nanj. Da bi se izognili oznakam, kot na primer da so leni, ali sankcijam s strani podjetja, dolgčas raje zamolčijo in prikrijejo, kot da bi ga izpostavili in konstruktivno odpravili.

Nasvet: vodje naj spodbujajo kreativnost in samoiniciativnost zaposlenih

Ključno je ustvarjanje organizacijske klime, ki je odprta za nove predloge, spodbuja predloge za novosti in nagrajuje samoiniciativno pripravljene projekte. Rutinske naloge naj postanejo spremljevalke in ne osrednja dejavnost zaposlenih. V podjetju naj bodo vpeljane delovne naloge, ki bodo omogočale več kreativnosti in razvoja ter uporabo obstoječih posameznikovih posebnih prednosti. Če bodo sodelavci spoznali, da sta  njihova proaktivnost in inovativnost prepoznani kot ključni konkurenčni prednosti podjetja, bodo za podjetje pripravljeni delati več in bolj intenzivno.


Viri:

  1. Delić, L. (2014). Dolgčas na delovnem mestu in v zasebnem življenju. Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
  2. Gallup Inc. (2013). State of the global workplace: Employee engagement insights for business leaders worldwide.
  3. Malachowski, D. in Simonini, J. (2006). Wasted time at work still costing companies billions in 2006. Pridobljeno s spletne strani http://www.salary.com/wasted-time-at-work-still-costing-companies-billions-in-2006/
  4. Mann, S. (2005). The boredom boom. The Psychologist, 20(2), 90—93.


Avtorica: Lara Delić, univ. dipl. psih.