Nočno deloKaj imajo skupnega poklici, kot so: zdravnik, policist, gasilec, pek in železar? Vse te poklice je potrebno opravljati tudi v popoldanskem in nočnem času. Takih poklicev je seveda še več, najbolj pogosti so na področju servisnih dejavnosti, v industriji, torej povsod, kjer delovni proces zaradi gospodarskih in tehnoloških razlogov ali preskrbe prebivalcev ne sme biti prekinjen.


Nočno delo opravlja 18 % Evropejcev, od teh jih 7 % redno dela ponoči. Nekateri delavci se navadijo in nočno delo sprejmejo kot del poklica, ki ga radi opravljajo, za druge je nočno delo prenaporno predvsem v starejših letih, tretji se nočnemu delu nikoli ne uspejo prilagoditi. Slednjih je približno 20 %. Od 60 do 70 % delavcev se nočnemu delu prilagodi z različno stopnjo v različnem času.  Manjšini, to je 10 %, pa nočno delo ustreza in v njem vidijo celo prednost.

Kaj je nočno delo?

Nočno delo je dejavnik zdravstvenega tveganja za večino delavcev, še posebno je obremenjujoče za bolj občutljive skupine, zato področji izmenskega in nočnega dela urejajo številne listine. Po Zakonu o delovnih razmerjih je nočno delo tisto, ki traja med 23. in 6. uro zjutraj. Za delo v nočni izmeni velja, da mora trajati nepretrgoma osem ur in zajemati čas med 22. in 7. uro. Nočni delavec je tisti, ki vsaj tri ure dnevnega delovnega časa izvede ponoči oz. ponoči opravi vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa.

Omejitve nočnega dela

Nočno delo je prepovedano za mlajše od 18 let, za starejše delavce, ki sodijo v zaščiteno kategorijo (razen s soglasjem), za delavce, ki negujejo otroka, starega do treh let (razen s pisnim soglasjem), za samohranilce in delavce, ki negujejo otroka do sedmega leta starosti ali prizadetega otroka. Nočnega dela ne smejo opravljati noseče delavke in doječe matere. Nočno delo je odsvetovano tudi osebam z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so: prebavne bolezni, sladkorna bolezen, epilepsija, težje presnovne bolezni, depresivna, psihotična in anksiozna stanja, kronične motnje spanja, onkološke bolezni.

Učinki na zdravje

Zaradi škodljivih vplivov na funkcioniranje  posameznika ima nočno delo tveganje za  proces dela in za posameznikovo zdravje, neodvisno od dela. Posledice se izražajo na telesnem in duševnem področju, v družbenem, družabnem in družinskem življenju. Izmensko delo vpliva na mnoge telesne funkcije, kot so: spanje, presnova, telesna temperatura, krvni tlak, izločanje hormonov, sposobnost za delo. Posameznik, ki je izpostavljen nepretrganemu izmenskemu delu, pogosto občuti utrujenost, zaspanost, nespečnost, je preobčutljiv, poleg tega sta zmanjšani mentalna agilnost in delovna učinkovitost.  

Pomanjkanje spanja vir številnih težav

Največja težava nočnega dela je pomanjkanje spanja. Spanje prek dneva namreč ne more povsem nadomestiti nočnega spanca. Čez dan je spanje bolj rahlo, pogosto je skrajšano zaradi domačih opravil, družinskih obveznosti. Nujni počitek in temeljna funkcija spanja - regeneracija, obnova duševne in telesne energije - sta tako motena. Pomanjkanje spanja ne moremo nadoknaditi v naprej, temveč lahko spanje nadomestimo šele po odsotnosti spanja. A tudi spanje čez dan ne more docela nadomestiti pomanjkanja nočnega spanja. Tako je sicer nujen počitek moten, utrujenost ponoči, ko delajo, pa večja kot pri dnevnem delu po kvalitetnem počitku.

Kakovost spanja je eden najpomembnejših kriterijev tolerance izmenskega dela. Jutranji tip ljudi se v primerjavi z večernim tipom ljudi težje prilagodi novemu razporedu delovnih izmen. Motnja spanja zaradi izmenskega dela prizadene predvsem delavce, ki pogosto rotirajo nočne izmene. Pogostejša je pri ljudeh, ki pogosto delajo ponoči. Najpogostejše težave, ki se pojavijo zaradi motnje spanja, so nespečnost, prekomerna dnevna zaspanost, težave s koncentracijo, glavoboli in pomanjkanje energije. To se odraža  v počutju in pri delu; več prometnih nesreč, nezgode na delovnem mestu, absentizem, razdražljivost, motnje razpoloženja itn.

Pomanjkanja spanja je lahko vodi v kronične težave

Dolgoročno pomanjkanje spanja vodi v kronične težave. Nočni delavci imajo večje tveganje za bolezni srca in ožilja, pri ženskah je moten menstrualni cikel, kar je lahko vzrok za povečano tveganje za spontani splav in prezgodnji porod. V znanosti za nočno delo obstajajo tudi omejeni dokazi za rakotvornost pri ljudeh in zadostni dokazi za rakotvornost pri poskusih na živalih. Sicer pa negativni učinki izmenskega dela naraščajo s staranjem; najbolj kritično je obdobje med 40. in 50. letom starosti. Načeloma se odsvetuje izmensko/nočno delo osebam starejšim od 50 let.

Viri:

  1. Bilban, M. (2013). Izmensko - nočno delo. Ljubljana. Dosegljivo na spletni strani: http://www.zveza-dvis.si/images/stories/datoteke/simpozij2012/Marjan_Bilban.pdf
  2. Torbjörn, Å. (2003). Shift work and disturbed sleep/wakefulness. Occup Med (Lond), 53(2): 89-94. doi: 10.1093/occmed/kqg046
  3. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/2013