CoachingCoaching za zdravje in dobro počutje se v delovnih organizacijah uveljavlja šele zadnjih nekaj let, raziskave pa že poročajo o številnih pozitivnih učinkih pri zaposlenih in v organizaciji.

Krepi zaposlene, niža stroške organizaciji

Coaching za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu prinaša dolgoročne koristi zaposlenemu in delodajalcu. Vplivanje na vedenje zaposlenih s programi za dobro počutje postaja vedno bolj priljubljen in učinkovit način za zniževanje tveganja obolevnosti in s tem povezanih delodajalčevih stroškov. Zaposleni okrepi svoje zdravje, izboljša delovno uspešnost in je tudi bolj zadovoljen z življenjem. Organizaciji to prinaša večjo produktivnost, manj absentizma in nižje stroške zdravstvenega varstva ali nadomestil bolniške odsotnosti zaposlenih.

En vložen evro -  šest evrov prihranka

Kot je pokazala harvardska raziskava iz leta 2010, coaching prinaša organizaciji tudi kratkoročne prihranke; ti prihranki so vidni pri zaposlenih, ki so že oboleli. Prikazano v številkah: za vsak vložen evro organizacija prihrani 3 evre za stroške zdravstvenih storitev na zaposlenega in še dodatne 3 evre zaradi nižjega absentizma. Za vidne in trajne rezultate pa je potrebno kar nekaj časa, predvsem ker gre za spremembe načina delovanja in mišljenja.

Raziskava v podjetjih razkrila številne pozitivne spremembe

Največja evropska organizacija za razvoj človeških virov Chartered Institute of Personnel and Development (CIPD) je leta 2005 izvedla raziskavo med 29 angleškimi organizacijami, med katerimi so tudi BBC, Panasonic Europe, Selfridges, Shell, da bi raziskala, ali coaching res učinkuje in kakšni so njegovi učinki. Raziskava je pokazala, da je v organizacijah, v katerih so izvajali coaching, prišlo do pozitivnih sprememb na naslednjih področjih:

Produktivnost: večja učinkovitost na nivoju posameznika in skupine; manj napak človeškega faktorja in manj časa, porabljenega za popravljanje dela ali posledic napačnih dejanj; zvišanje splošne produktivnosti; prihranek pri času, ki ga mentor ali vodja porabi za usmerjanje ali nadzor zaposlenih, kar je posledica večje samozavesti in samozaupanja zaposlenih.

Samozaupanje in motivacija: zaposleni z večjo stopnjo samozaupanja postanejo bolj proaktivni, s tem se izboljša učinkovitost dela; osebe, ki se odločijo za coaching, so tudi visoko motivirane za spremembe in usmerjene v vedenja, ki prinesejo osebni napredek.

Spremembe vedenja: zaposleni ponovno opredeli svojo vlogo v sklopu organizacije, dobi jasnejšo sliko sebe znotraj organizacije in vizijo prihodnosti, postane bolj proaktiven in osvoji veščine reševanja težav, poveča se samozaupanje, bolj se zaveda kariernih možnosti in odločitev, osvoji socialne veščine; nekateri vodje spremenijo stil vodenja v smeri večje predanosti in usmerjenosti v dejanja; izboljša se izvedba dela na specifičnem področju; razvijejo se vodstvene kompetence, okrepi se osebnostna čvrstost (odpornost na stres).

Organizacijska kultura: poveča se dvosmerna komunikacija, predanost organizaciji; izboljšajo se medosebni odnosi, zviša se zavedanje lastne odgovornosti; lahko se razvijejo nove vloge.

V procesu coachinga spremembe vedenjskih vzorcev zaposlenih spreminjajo tudi podobo organizacije in zagotavljajo tisto, kar je poslovno najpomembnejše, to je zavzetost zaposlenih.

Viri:

  1. Callegarin, A. (2010). What are the benefits of coaching for organisations? Najdeno na naslovu: http://www.effective-actions.com/what-are-the-benefits-of-coaching-for-organizations/
  2. Fisher, A. (2014). Do wellness programs really save companies money? Najdeno na naslovu: http://fortune.com/2014/01/29/do-wellness-programs-really-save-companies-money/