DrogePo podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je okoli 80 milijonov Evropejcev vsaj enkrat v življenju uporabilo prepovedano drogo, kar predstavlja približno četrtino odraslega prebivalstva v Evropi. Čeprav ljudje droge uporabljajo predvsem zato, da bi se počutili dobro, izboljšali svoje počutje in svoje sposobnosti, pa uporaba drog povzroča številne težave in vodi v zasvojenost.


Alkohol in prepovedane droge med Slovenci

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji  dobrih 16 % prebivalcev v starosti 15–64 let vsaj enkrat v življenju že uporabilo katero izmed prepovedanih drog. Najvišji delež jih je uporabilo konopljo, sledijo tisti, ki so uporabili kokain, ekstazi, LSD, amfetamin in heroin. Alkoholne pijače je v zadnjem letu pilo dobrih 80 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, abstinirala pa slaba petina prebivalstva (19,4 %). Nekaj manj kot polovica (46,5 %) prebivalcev Slovenije pa se je v zadnjem letu tudi visokotvegano opijala, kar pomeni da so ob eni priložnosti popili šest ali več meric alkohola, če so bili moški, in štiri ali več meric alkohola, če so bile ženske. 1 merica alkohola je 10 gramov alkohola, kar je 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače.


Za boljše počutje in sposobnosti

Ljudje uporabljajo droge iz štirih razlogov:

Da bi se počutili dobro: Večina drog povzroča intenzivne občutke ugodja. Temu začetnemu občutku evforije sledijo drugi občutki, ki pa se razlikujejo glede na vrsto droge. Tako je na primer za stimulanse, kot je kokain, značilno, da začetni evforiji sledijo občutki moči, samozavesti in večje energije. Pri opiatih, kot je heroin, pa začetni evforiji sledijo občutki sproščenosti in zadovoljstva.

Da bi izboljšali svoje počutje:
Ljudje, ki težje vzpostavljajo družabne stike ali se tega celo bojijo, tisti, ki trpijo zaradi s stresom povezanimi motnjami in depresijo, pogosto začnejo uporabljati droge v želji, da bi omilili svojo stisko. Stres je zelo pomemben dejavnik za začetek uporabe drog, nadaljevanje uporabe droge ali pa za ponovitvene epizode pri bolnikih, ki se zdravijo zaradi zasvojenosti.

Da bi izboljšali svoje sposobnosti:
Pritisk, da morajo izboljšati svoje telesne ali kognitivne sposobnosti, je pri nekaterih posameznik vzrok za začetek eksperimentiranja z drogami in tudi za nadaljevanje uporabe.  

Iz radovednosti in ker to delajo tudi drugi:
Ta razlog je prisoten predvsem pri mladostnikih, ki so bolj dovzetni za pritisk vrstnikov in so tudi pogosteje udeleženi v drznih in razburljivih vedenjih.


Zasvojenost spremeni človekovo osebnost

Uporaba drog, še posebej če traja dlje časa, s sabo nosi vrsto zdravstvenih in socialnih posledic ter vodi v razvoj zasvojenosti. Sprva sicer uporabniki občutijo pozitivne učinke ob uporabi drog in tudi verjamejo, da bodo uporabo drog lahko nadzorovali. Vendar sčasoma uporaba drog ni več prijetna temveč postane nujna; uporabnik drogo potrebuje že zato, da se počuti normalno. Droge namreč vplivajo na nagrajevalni sistem  v možganih. Ta sistem deluje tako, da tista vedenja, ki so pomembna za preživetje človeške vrste (spanje, prehranjevanje), človeku prinašajo ugodje. Možgani pa ugodje dojemajo kot pomembno vedenje, ki ga je treba ponavljati brez razmišljanja. Ker so občutki ugodja ob uporabi drog precej močnejši kot pri naravnih vedenjih, uporaba drog hitro zasenči vsa druga vedenja ob katerih človek občuti ugodje. Občutek tako močnega ugodja, kot ga daje uporaba drog, je tudi velik motivator tega, da posameznik drogo uporablja še naprej. Sčasoma uporabnik ni več sposoben sprejemati tehtnih odločitev, saj je potreba po drogi premočna. Uporabniki tako iščejo in uporabljajo droge ne glede na težave in probleme, ki jih s tem povzročajo sebi in svojim bližnjim. Kompulzivno in destruktivno vedenje zasvojenih z drogami znanstveniki pojasnjujejo s fizičnimi spremembami, ki se pri uporabnikih drog pojavijo na tistih delih možganov, ki so  povezani s presojo, odločanjem, učenjem, spominom in kontrolo vedenja.



Viri:

  1. Drev, A. (ur). Nacionalno poročilo 2013 o stanju na področju prepovedanih drog v RS. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS.  Pridobljeno s spletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=168&pi=5&_5_id=2400&_5_PageIndex=0&_5_groupId=301&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=168-5.0.
  2. EMCDDA (2013), Poročilo o drogah v Evropi. Trendi in razvoj. Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije.
  3. NIDA (2010). Drugs, Brains, and Behavior. The Scienece of Addiction. National Institute on Drug Abuse, National Institutes of Health, U.S. Department of health and Human Services. E-gradivo.