SlikaKronične nenalezljive bolezni so eden ključnih javnozdravstvenih problemov v Sloveniji in v drugih zahodnih državah. S spremembo življenjskega sloga jih lahko učinkovito preprečujemo ali njihov začetek odložimo v kasnejše življenjsko obdobje (IVZ, 2012). Slednje predstavlja dober argument za to, da delodajalci v okviru promocije zdravja na delovnem mestu zaposlenim nudijo strokovno pomoč in podporo pri spreminjanju življenjskega sloga.


Kronične nenalezljive bolezni – kuga sodobnega časa

Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) kronične nenalezljive bolezni opredeljuje kot bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro napredujejo do smrti. Prav tako znatno okrnijo posameznikovo sposobnost za delo. V Evropski uniji 40 % prebivalstva, starejšega od 15 let, oboleva za eno izmed kroničnih nenalezljivih bolezni. Le-te so vzrok za 86 % vseh smrti v Evropski uniji. SZO ocenjuje, da se bo njihovo število v Evropi še povečevalo in preraslo v epidemijo, ki bo do leta 2030 zahtevala več kot 52 milijonov žrtev.


Visoki stroški in številne posledice

Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni v Evropi so srčno-žilne bolezni, rak, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen in duševne motnje. Skupaj predstavljajo največje zdravstveno breme tako v Sloveniji kot v drugih razvitih družbah. Pomembno krnijo družbeni in ekonomski razvoj držav, povečujejo socialne neenakosti v družbi ter zmanjšujejo kakovost življenja ljudi.

Sodobne družbe so pri spopadanju z bremenom kroničnih nenalezljivih bolezni in obvladovanju nezdravega življenjskega sloga v splošnem razmeroma neučinkovite. Ocenjuje se, da od 70 do 80 % vseh zdravstvenih stroškov v Evropski uniji nastane zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni.  To predstavlja okoli 700 milijard evrov, stroški pa naj bi v prihodnjih letih še naraščali (EU Health Policy Forum, 2012).


Ključni vzroki za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni

Razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni je v veliki meri odvisen od dejavnikov tveganja, kot so: nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, škodljiva raba alkohola in stres. Na dejavnike tveganja pa je mogoče vplivati in s tem preprečiti nastanek bolezni ali njihov začetek odložiti v kasnejše življenjsko obdobje. SZO (2008) ocenjuje, da bi lahko okoli 80 % srčnih bolezni, možganske kapi in sladkorne bolezni tipa 2 ter več kot tretjino rakov preprečili z odstranitvijo skupnih dejavnikov tveganja. Med slednje se uvrščajo predvsem uporaba tobaka, nezdravo prehranjevanje, telesna nedejavnost in škodljivo pitja alkohola.


Veliko odraslih Slovencev ogroženih

Raziskava CINDI (IVZ, 2012), izvedena v letih 2001, 2004 in 2008, ki je preučevala gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji, je nakazala potrebo po celostnem pristopu ter vzpostavitvi podpornih okolij za spodbujanje in zagotavljanje zdravega življenjskega sloga. Tako je v letu 2008 kadilo skoraj 21 % odraslih prebivalcev Slovenije, o čezmernem pitju alkohola je poročalo okoli 10 % odraslih, o visoko tveganem opijanju pa več kot 40 %. Povečal se je delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu. Pogosto oziroma vsakodnevno doživljanja stresa in težave pri njegovem obvladovanju je leta 2008 navajalo 27 % zajetih v raziskavo, kar je pomembno višje kot v preteklih letih. Raziskave CINDI so opozorile, da so nezdrave prehranjevalne navade (neredno uživanje zajtrka, uživanje prevelikih količin za zdravje škodljivih maščob, soli in sladkorja, ipd.) in nezadostna telesna dejavnost še zlasti problematična področja življenjskega sloga Slovencev. Še več, rezultati opozarjajo na naraščanje debelosti med odraslimi (2008: 16,2 %), zelo velik je tudi delež čezmerno hranjenih (okoli 40 %). Ocenjena razširjenost visokega krvnega tlaka je pri celotni obravnavani populaciji v letih izvajanja raziskave v povprečju 20,4 %.


Delovno mesto naj bo promotor zdravega življenjskega sloga

Raziskave ugotavljajo, da izboljšanje zdravja zaposlenih prinaša številne koristi za delodajalce: zmanjšano izostajanje z dela oziroma absentizem, večjo motiviranost, izboljšano produktivnost, manjšo fluktuacijo (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2010). Raziskave kažejo tudi (World Economic Forum, 2013), da konkurenčna podjetja investirajo v zdravje zaposlenih, saj je tovrstna investicija eden od temeljnih strateških pristopov prilagoditve podjetij na aktualne družbene spremembe in izzive.
Številni ter prepoznani pozitivni učinki izboljšanja zdravja za zaposlenega in delodajalca skupaj z dejstvom, da je delovno mesto okolje, v katerem posameznik preživi več kot polovico svojega aktivnega časa, nakazujejo, da je delovno mesto primeren prostor za izvajanje programov obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri aktivnem prebivalstvu je namreč mogoče z ukrepi zmanjševanja dejavnikov tveganja najučinkoviteje obvladovati tovrstne bolezni.


Ne le informacije, pomembne so veščine

Posameznikom so informacije o načinu in pomenu ohranjanja zdravja široko dostopne, obstaja pa izrazito pomanjkanje podpore za razvijanje veščin, s katerimi bi lahko bili bolj učinkoviti pri uvajanju sprememb na področjih prehranjevanja, telesne dejavnosti, itd. Sprememba življenjskega sloga je zapleten proces, ki je usmerjen v spreminjanje ustaljenih vzorcev vedenja; ti pa so močno odporni na spremembe. Zato je pomembno, da se posameznike informira o tem, kaj je zdrav življenjski slog, in tudi opremi z veščinami, kako ga udejanjati.
Za zmanjšanje bremena srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni je potreben celosten pristop, ki zahteva vključevanje interesnih skupin, med katerimi imajo zelo pomembno vlogo tudi delodajalci.