DrogeErik se zadnje čase vede drugače. Svoje delo je v vseh letih dela v našem podjetju dobro opravljal, zadnje mesece pa je bled in neurejen, kar zanj ni značilno. Hitro se zmede, težko se koncentrira in postal je pozabljiv, kar se vedno bolj pozna tudi pri njegovem delu. Čeprav je imel dobre odnose s sodelavci, se jih sedaj izogiba. Zelo pogosto hodi na stranišče ali pa za nekaj časa brez pojasnila zapusti  delovno mesto. Skrbi nas, da nekaj ni v redu, a ne vemo, kako ukrepati.


Zloraba drog na delovnem mestu vedno pogostejša

S prekomernim uživanjem alkohola in drog se spopada precejšen delež delovno aktivnega prebivalstva. Raziskave kažejo, da je od 5 do 20 % delavcev v EU zasvojenih z alkoholom oziroma pri njih obstaja tveganje, da bodo postali zasvojeni, pri čemer se ta delež razlikuje po državah, sektorjih in poklicih. Informacije o prisotnosti drog na delovnem mestu so redkejše. Stopnje razširjenosti prepovedanih drog so nižje in se razlikujejo med posameznimi skupinami zaposlenih. Uživanje konoplje je bolj razširjeno med mladimi delavci, druge vrste prepovedanih drog, na primer kokain, pa so bolj razširjene med visoko kvalificiranimi delavci in nekaterimi poklicnimi kategorijami, npr. med prodajnim in storitvenim osebjem, vodstvenimi delavci in strokovnjaki za informacijsko tehnologijo.

Posledice uporabe drog...

….na vsakdanje življenje

Posameznik uporabo drog na začetku pogosto uspešno skriva. Običajno preteče kar nekaj časa, preden je posameznik pripravljen priznati, da ima resen problem. Težava nastane, ko mora posameznik drogo uporabljati že za to, da lahko deluje v vsakdanjem življenju. Občasna uporaba drog se lahko hitro razvije v zasvojenost, kar pomeni, da se posameznik iz dneva v dan osredotoča na pridobitev ter redno uporabo droge, da prepreči znake odtegnitve . Ne glede na to, ali je posameznik dosegel stopnjo odvisnosti ali pa droge uporablja občasno, lahko vsakršna uporaba drog pomembno vpliva na delovno mesto ter ogroža varnost delovnega okolja in zaposlenih.

….na zdravje, človekove sposobnosti in delo

Droge na različne načine prizadenejo telo in možgane. Lahko spremenijo način, na katerega posameznik razmišlja in čuti, kar lahko vodi v slabšo koncentracijo in zaznavanje. Prav tako lahko poslabšajo posameznikovo zdravje, kar lahko vpliva na manjšo produktivnost pri delu. Četudi posameznik droge uporablja izven delovnega časa, se posledice pogosto opazijo tudi pri posameznikovem delu. Uporaba drog na delovnem mestu lahko ima negativne posledice za zaposlene in podjetje, kot so pogostejše kratkoročne odsotnosti z dela, manjša uspešnost in produktivnost, spori in negotovo delovno okolje, večje število nezgod pri delu in posledično škoda na opremi ali izdelkih in ne nazadnje okrnjen ugled podjetja.

Če posameznik droge uporablja zunaj delovnega okolja in če uporaba drog ne vpliva na njegovo delo, potem navadno delodajalca to ne skrbi. Uporaba drog, ki zaposlenega oslabi, pa za delodajalca predstavlja resen problem.

Sodelavec ima težave z drogami, kakšne bodo posledice?

Najverjetneje se bodo zaposleni srečevali s precej večjo stopnjo stresa, prepirov in možnosti poškodb na delovnem mestu. Zelo verjetno je tudi, da bodo bolj obremenjeni z dodatnim delom, saj bodo pogosto del dela opravljali še v imenu sodelavca ali pa bo potrebno njegovo že opravljeno delo pregledovati in popravljati. Za delodajalca ali vodstvo pomeni zaposleni, ki ima težave z drogami, zlasti več zamujanja in absentizma, slabšo delovno učinkovitost, večjo verjetnost dodatnih stroškov, manj zadovoljne stranke in  zaposlene, vprašljiv ugled podjetja, večjo verjetnost tatvin ali drugih kaznivih dejanj ter slabšo splošno klimo v podjetju.

Kako lahko zaščitimo delovno organizacijo pred posledicami uporabe drog?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu prepoveduje delo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Prepoved dela pod vplivom alkohola in prepovedanih drog lahko vključuje tudi zaposlitvena pogodba, saj lahko na podlagi kršenja le-te, delodajalec ustrezno ukrepa. Omenjeno prepoved vključujejo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Postopek preverjanja dela pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi v delovno pravni zakonodaji ni predviden, lahko pa ga delodajalec predvidi z internimi pravilniki in akti ter s pogodbo o zaposlitvi. Pomembno je zlasti, da je postopek v internem aktu napisan jasno in razumljivo ter da vključuje vse zaposlene. Manjša podjetja pogosto menijo, da tovrstni interni akti zanje niso potrebni, vendar so kljub temu zelo priporočljivi, saj lahko jasno določen postopek pomembno zmanjša morebitne nevšečnosti kasneje. V internem aktu je priporočljivo zajeti, v kakšnih okoliščinah se sproži postopek ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih psihoaktivnih snovi ter da uživanje tovrstnih snovi pomeni kršenje delovnih obveznosti. Podjetje lahko Izpostavi tudi morebitne izjeme, kot je lahko zmerno uživanje alkohola zaradi potreb dela, npr. svečane prireditve podjetja. V interni akt lahko podjetje vključi tudi točno določene načine ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri zaposlenih (npr. izvedba alkotesta, odvzem telesnih tekočin, izpovedi prič, itd.).  Odklonitev soglasja pri preverjanju prisotnosti določenih psihoaktivnih snovi lahko v internem aktu predstavlja kršitev delovnih obveznosti. Zelo priporočljivo je, da so v internem aktu natančno določeni tudi nadaljnji ukrepi ob ugotovitvi dela pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Poleg omenjenega pa je pomembno v internem aktu zaposlenemu zagotoviti zaupno ravnanje z njegovimi podatki.

Številna podjetja po svetu zaposlene, za katere sumijo, da nedovoljeno uporabljajo alkohol ali druge psihoaktivne snovi, napotijo v Program podpore zaposlenim. V okviru programa, katerega plačnik je podjetje, ima zaposleni na voljo določeno število brezplačnih strokovnih svetovanj. V primeru suma na nedovoljeno uporabo alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi svetovalec oceni razsežnost težave in s klientom pripravi načrt reševanja.  Več informacij o Programu podpore zaposlenim vam je na voljo tukaj.

VIRI:

  1. Boben, D., Čebašek - Travnik, Z. in Sorko, N. (2012). Kako odrasle motivirati za zdrav življenjski slog? Rezultati raziskave o odnosu odraslih do alkohola. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  2. Dejstva o rabi in zlorabi dovoljenih in nedovoljenih drog v Sloveniji, ki bi jih moral poznati vsak starš. (2011). Pridobljeno s strani http://www.nezasvojen.si/droge/alkohol/dejstva-o-rabi-in-zlorabo-dovoljenih-in-nedovoljenih-drog-v-sloveniji/
  3. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. (2012). Uživanje alkohola in drog na delovnem mestu. Pridobljeno s strani http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2012/231/sl/1/EF12231SL.pdf
  4. Government of South Australia. (2006). Guidelines for addressing alcohol and other drugs in the workplace. Pridobljeno s strani http://www.safework.sa.gov.au/uploaded_files/drugsalc_guidelines.pdf
  5. New South Wales Government. (2006). Alcohol and other drugs in the workplace. Pridobljeno s strani http://www.workcover.nsw.gov.au/formspublications/publications/Documents/drugs_alcohol_workplace_guide_1359.pdf
  6. MacKintosh, D., Carr, P. in Behr, G. (2007). Tackling alcohol and drugs in the workplace. London: London Drug Policy Forum.
  7. Miac Commission for occupational safety and health. (2008). Alcohol and other drugs at the workplace. Pridobljeno s strani http://www.commerce.wa.gov.au/worksafe/PDF/Guidance_notes/Alcohol%20and%20drugs.pdf
  8. Trades Union Congress. (2010). Drugs and alcohol in the workplace. Health and safety. Pretočeno dne 1. junija 2013 z http://www.tuc.org.uk/workplace/tuc-17993-f0.cfm
  9. Uradni list. (2013). Zakon o delovnih razmerjih. Pretočeno dne 2. junija 2013 z http://www.uradni-list.si/1/content?id=112301