ZdravjeDelo ima pomembno vlogo v posameznikovem življenju. Nekateri delodajalci se zavedajo povezave med obvladovanjem tveganj na delovnem mestu, zdravjem zaposlenih in uspehom delovne organizacije ter da zdravi zaposleni tvorijo zdravo organizacijo. Prav zato ne izvajajo le ukrepov, ki so zakonsko določeni na področju varnosti in zdravja pri delu, temveč gredo korak dlje.

Trije ključni elementi zdravega delovnega mesta so:

  • Fizično okolje: delovno okolje mora biti varno in ne sme škoditi zdravju zaposlenih, zato je potrebno stalno preverjanje ustreznosti delovnih pogojev in njihovo izboljševanje.
  • Zdravje in dobro počutje: osveščanje zaposlenih o zdravju in zdravem življenjskem slogu ter nudenje pomoči in podpore pri sprejemanju  zdravih življenjskih navad.
  • Ustrezno vodenje: vodstveni kadri s sprejemanjem zdravju prijaznih politik in z uvajanjem primernih ukrepov zagotovijo delovno okolje, ki ima pozitiven vpliv na zdravje in počutje zaposlenih, jih motivira in spodbuja dobre medosebne odnose na delovnem mestu.

Zdravo delovno mesto


Koliko je vreden zdrav zaposlen?

Do nedavnega bi odgovor na to vprašanje raziskovalci utemeljili na zdravstvenih stroških. Zdravstveni stroški za zaposlene z majhnimi možnostmi za razvoj kroničnih bolezni so veliko manjši, kot pri zaposlenih z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni. A zdravstveni stroški niso edina posledica slabega zdravja. Slabše zdravje vpliva tudi na poslabšanje posameznikove sposobnosti za delo. Zdrav posameznik predstavlja nižji zdravstveni strošek, poleg tega je tudi produktivnejši, manj odsoten z dela, ima manj poškodb oziroma se po poškodbah hitreje vrne  na delo. Manjši zdravstveni stroški niso edini razlog  skrbi za zdravje zaposlenih, saj zdravo delovno mesto prinaša delodajalcem tudi številne druge koristi:

  • bolšjo produktivnost in posledično večjo konkurenčnost,
  • zmanjšani absentizem in prezentizem ter z njima povezani stroški,
  • manj nesreč pri delu ter poškodb in s tem povezanih odškodnin,
  • večjo pripadnost zaposlenih,
  • lažje spoprijemanje s spremembami,
  • večjo družbeno odgovornost podjetja in izboljšan ugled.

Z uvedbo ustreznih ukrepov na osmih ključnih področjih opisanih v nadaljevanju lahko delodajalec poskrbi za zdravo delovno mesto.

1. Alkohol in druge droge

Alkohol in druge droge lahko zmanjšajo delovno storilnost posameznika. V najslabšem primeru lahko ogrozijo varnost zaposlenega ali njegovih sodelavcev. Izraz droge se pogosto povezuje z nedovoljenimi snovmi. A tudi zdravila na recept lahko povzročajo odvisnost in negativno vplivajo na posameznikovo zmožnost za delo. Najbolj razširjena je še vedno zloraba alkohola in zato je temu problemu potrebno posvetiti največ pozornosti. Že majhna količina alkohola vpliva na slabšo koordinacijo, počasnejši reakcijski čas, slabšo presojo, kar posledično predstavlja večje možnosti za napake in nesreče pri delu. Na delovnem mestu se lahko zloraba alkohola in drugih drog prepozna v zgodnji fazi. Tako se lahko prepreči razvoj resnejših težav in poskrbi za hitro ter uspešno zdravljenje in rehabilitacijo.

2. Oblikovanje varnega in zdravega delovnega mesta

Na delovnem mestu je potrebno poskrbeti za varnost zaposlenih. Pri tem ni dovolj samo izvajanje zakonsko določenih ukrepov, temveč je potrebna tudi promocija telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Skrb za zdravje zaposlenih lahko pomembno prispeva k varnosti, saj je pri bolnem delavcu ali delavcu v stresu možnost za nesreče veliko večja kot pri zdravem. 

3. Zdrava prehrana

Delovno mesto je idealen kraj za osveščanje zaposlenih o zdravi prehrani. V delovnih organizacijah, kjer imajo svoje jedilnice, lahko zaposlenim ponudijo na izbiro privlačne in zdrave obroke. S spodbujanjem zdravega prehranjevanja in ozaveščanjem zaposlenih, lahko delodajalci pri zaposlenih zmanjšajo tveganje za nastanek povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in nekaterih oblik raka.

4. Skrb za duševno zdravje in obvladovanje stresa

Telesno in duševno zdravje sta zelo povezana, zato je smiselno poskrbeti, da bodo zaposleni tako duševno kot telesno zdravi. Pri razvoju bolezni, tako duševnih kot telesnih, je eden izmed ključnih vzrokov stres. Z uvajanjem različnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje stresa na delovnem mestu, lahko delodajalec poskrbi za zdravo in produktivno delovno silo.

5. Kostno-mišična obolenja

Kostno-mišična obolenja vključujejo stanja, kot so: bolečina v križu, poškodbe sklepov ipd. in so najpogostejši vzrok za bolniški stalež. Dejavniki tveganja za razvoj kostno-mišičnih bolezni so prepogosto ponavljanje določene naloge, dvigovanje težkih bremen, neudobni ali statični telesni položaji, delo brez odmorov, hladen delovni prostor in podobno. Delodajalci lahko z ozaveščanjem zaposlenih o omenjeni problematiki, z aktivnimi odmori, z ergonomično oblikovanim delovnim mestom preprečijo nastanek kostno-mišičnih bolezni.

6. Telesna aktivnost

Veliko delovnih mest je sedečih. Telesna neaktivnost ima velik vpliv na razvoj debelosti, srčno-žilnih bolezni, določenih oblik raka, itd. Večina ljudi se premalo giblje. Najlažji način za povečanje telesne aktivnosti je, da se ta vključi v e vsakdanje življenje. Delodajalci lahko zaposlenim z različnimi ukrepi omogočijo, da so tudi pri svojem delu bolj telesno aktivni oziroma spodbujajo zaposlene k telesni aktivnosti v njihovem prostem času. Raziskovalci ugotavljajo, da programi, ki spodbujajo telesno aktivnost zaposlenih, vplivajo na boljše počutje zaposlenih, večjo vzdržljivost, zmanjša pa se število kostno-mišičnih obolenj.

7. Ohranjanje zaposlenih v delovni organizaciji

Delovno mesto bi moralo biti prilagojeno posamezniku, delovne organizacije pa bi morale razvijati organizacijsko kulturo, ki ceni zaposlene. Takšnim organizacijam so namreč zaposleni bolj pripadni, zato so fluktuacija in z njo povezani stroški (iskanje novega delavca, uvajanje, ipd.) nizki. Poleg pripadnosti je za to, da zaposleni in še posebej ključni kadri ostajajo v delovni organizaciji, pomembno tudi, da imajo  zaposleni na voljo pomoč in podporo pri vračanju na delo po daljši bolniški odsotnosti ter da organizacija skrbi za njihovo zdravje ter na ta način preprečuje prezgodnja upokojevanja.

8. Odvajanje od kajenja

Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj številnih bolezni in ima negativen vpliv tako na posameznika kot delovno organizacijo, predvsem zaradi zmanjšane produktivnosti in večjega absentizma pri kadilcih. Delodajalci lahko ozaveščajo zaposlene o nevarnostih kajenja, hkrati pa jim lahko nudijo delavnice in programe za odvajanje od kajenja ter jih na ta način spodbudijo, da opustijo to zdravju škodljivo navado.

Programi krepitve zdravja zaposlenih

Zdravje je za večino največja vrednota. Tudi delovne organizacije se vedno bolj zavedajo pomena zdravih zaposlenih in na področju varnosti in zdravja pri delu uvajajo dodatne ukrepe, ne le zakonsko določenih. V Skupini IRI Ljubljana smo se specializirali za izvajanje programov krepitve in promocije zdravja zaposlenih. Delovnim organizacijam ponujamo programe in delavnice, katerih glavni cilj je izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih. Med drugimi vam ponujamo Program podpore zaposlenim, delavnico odvajanja od kajenja, delavnico obvladovanja teže, delavnico obvladovanja stresa in program za obvladovanje starejših zaposlenih.

VIRI:

  1. Faculty of public health (2006). Creating a healthy workplace. Pridobljeno s strani http://www.fph.org.uk/uploads/l_healthy_workplaces.pdf
  2. Lynch, W. (2002). What is healthy employee worth? Pridobljeno s strani http://webs.wichita.edu/depttools/depttoolsmemberfiles/employeewellness/WELCOA/whatisahealthyempworth.pdf
  3. Work well. Healthy workplace guide. Pridobljeno s strani http://www.healthpromotionagency.org.uk/Resources/workwell/pdfs/WorkWell_Guide_Assesment_08.pdf