StarejšiSlovenci in Evropejci nasploh postajamo vse starejši. Staranje prebivalstva vpliva tudi na spremembe v družbi. Ena pomembnejših sprememb je podaljševanje delovne dobe in zviševanje upokojitvene starosti. Pri nas smo na tem področju naredili velik korak – od ženske upokojitvene starosti 58 let in moške 60 let smo prišli do izenačenja 65 let. Nekatere evropske države so šle še dalje – do upokojitvene starosti 68 let, razpravljajo pa že o povišanju le-te.

Država zaradi velikih pritiskov na pokojninsko blagajno spreminja zakonodajo, delodajalci pa se soočajo z naraščajočim številom starejših delavcev. Žal se malokdo s starejšimi zaposlenimi pogovarja o njihovih problemih in redkokje znajo izkoristiti njihove bogate izkušnje. Obstaja pa kar nekaj mitov o tem, kakšni so starejši.

  • Ljudje, starejši od 65 let, so stari.

Kronološka starost ne govori nujno o posameznikovem telesnem in duševnem zdravju. Poznamo ljudi, ki imajo 30 let in so starci (njihov življenjski stil vključuje le zaposlitev – ali še te ne, gledanje televizije in spanje), ter stare ljudi, ki so polni energije, obiskujejo različne prireditve, se izobražujejo, se družbeno in politično angažirajo.

  • Starejši ljudje so bolni.

Res je, nekateri starejši ljudje so bolni. Drži tudi, da je delež bolnih starih večji kot delež bolnih mladih. A samo dejstvo, da je nekdo dosegel visoko starost, niti približno ne pomeni, da je tudi bolan. Spomnimo se samo gospoda Leona Štuklja, ki je v starosti preko 90 let sleherni dan, ne glede na vreme, hitro prehodil mariborski mestni park in mimogrede opravil še nekaj počepov ter zgibov.

  • Starejši so neproduktivni.

Nekatere bolezen res priklene na dom ali posteljo, a mnogi starejši ljudje so še kako produktivni: nekateri so zaposleni, drugi strastno obdelujejo vrt, nekateri varujejo vnuke ali celo pravnuke, videvamo jih na plesnih vajah. Morda količinsko opravijo manj dela, kot so ga lahko v mladosti, morda so zvečer bolj utrujeni, a mnogi so še kako aktivni.

  • Vsi starejši so enaki.

Ljudje smo unikatni. Kot ni dveh enakih mladih, ni dveh enakih starih. Res pa je, da nekatera obolenja vplivajo tudi na spremembo osebnostne strukture (na primer kardiološka obolenja). Splošna stališča do nekaterih stvari so pri starejših resda drugačna kot pri mlajših, saj jih družijo podobne izkušnje in življenje v nekem drugem času, vendar to še ne pomeni, da so vsi starejši enaki.

  • Stari so manj sposobni kot mladi.

Res je, da starejšim nekatere sposobnosti postopoma upadajo, a splošno prepričanje, da so to mentalne sposobnosti, ne drži. Najprej začnejo upadati sposobnosti fine motorike (spretnost prstov). Ob predpostavki, da govorimo o zdravih starih (brez demence, Alzheimerjeve bolezni, …), logične in miselne sposobnosti ne upadejo do zelo visoke starosti. Res je, da potrebujejo starejši nekaj več časa za usvajanje novih znanj (kjer nimajo nobenega predznanja in izkušenj), vendar si pri marsikateri delovni situaciji znajo pomagati z izkušnjami in so zaradi tega lahko celo pri določeni dejavnosti uspešnejši kot mlajši.  

Dejstvo je, da bomo morali delati dlje, kot smo pričakovali, in delodajalci se bodo morali bolj angažirati pri tem, da bodo za starejše delavce našli ustrezno delo. Če jim bodo našli tisto delo, pri katerem bodo uspešni in zadovoljni, bodo radi prihajali na delo in bodo zaradi tega tudi bolj zdravi ter produktivnejši.

Darka Bajec, univ. dipl. psih.