LilijaZačetek marca je bil čudovit, mar ne? Po dolgi zimi, ki je letos prinesla precej snega, je zasijalo čudovito sonce, stopilo ostanke snega in me prebudilo iz zimskega sna, zimske pasivnosti, zimskega počitka. In naslednji dan že slišim okoli sebe: "Prihaja pomlad! O, krasno, ja, AMPAK ... zdaj bomo tudi utrujeni, pa išias, pa težave v ledvenem delu hrbta, potem alergije, nahod ..." Kaj res? Čemu ta AMPAK? Ali res moramo vsakič ob nečem dobrem videti še nešteto slabega? Priznam, tudi sama sem imela ta problem – namesto na pozitivno sem se osredotočala na negativno in si pravzaprav samo še dodatno oteževala življenje.

Res je, da smo v toplejših mesecih, ko je več sonca, ko smo več zunaj, tudi bolj aktivni, z aktivnostjo pa se izčrpamo. A potem pride zima kot nalašč, da si odpočijemo pred novo rundo (povečane) aktivnosti. Postavimo torej zimo na konec kroga, ne na začetek – začetek je v pomladi. Narava je čudovita stvar, čudovit mehanizem, katerega del smo tudi mi, in bolj ko delujemo skupaj z njo (namesto proti njej), boljše se počutimo. A zdi se mi, da imamo ljudje to posebno negativno lastnost, ki se v sodobnem času in načinu življenja vse bolj in bolj izraža, to je nagnjenost k pretiravanju oz. nagnjenost k ekstremom – prav to je tisto, kar nas zares izčrpa, nam pobere vso energijo, nas vrže iz ravnovesja. In spomladi pogosto naredimo ravno to – prehitro "vstanemo" iz zime in se naenkrat preobremenimo z raznoraznimi aktivnostmi. Počasi! Ne hitimo! Ne vsega naenkrat! Spomnimo se zlate sredine.

Poleg tega opažam, da se PREPOGOSTO pritožujemo nad utrujenostjo. Pozimi smo utrujeni, ker je zunaj sivo in mrzlo, spomladi, ker je vreme spremenljivo, poleti, ker je vroče in se potimo, jeseni, ker je vreme spet spremenljivo ... Morda pa vzrok, da vse te vremenske spremembe na nas tako zelo vplivajo in ki na našem koncu sveta spet niso tako zelo drastične in nepričakovane, leži kje drugje? Morda jih imamo samo za izgovor, medtem ko si pred pravimi vzroki naše utrujenosti zatiskamo oči? Poiščimo prave (odvečne) odjemalce naše energije! Skrbi, strahovi, neučinkovito spoprijemanje s stresom, kakršnokoli pretiravanje, slabe navade, slaba družba itn., vse to nam jemlje veliko energije. Pri sebi opažam, da je to računalnik oz. moja uporaba računalnika (navsezadnje – računalnik pač obstaja, a jaz sem tista, ki ga uporablja na določen način). Zagotovo mi bo koristilo, če/ko spremenim slabo navado in zmanjšam uporabo računalnika, predvsem ob poznih večernih urah, ko "samo še to pogledam" preide v dve uri brskanja po internetu, kar plačam s porušenim ritmom spanja-zbujanja in na koncu pomanjkanjem energije. Poleg tega mi veliko energije vzamejo tudi skrbi, ki jih nesem s seboj v posteljo in naredijo moj spanec nemiren. Po vsem tem ni čudno, da se zjutraj zbudim utrujena. Po mojem mnenju ima letni čas na to zelo malo vpliva.

Pomlad je sicer idealen čas za čiščenje. Tako kot je treba očistiti in prezračiti dom, je treba enako storiti s telesom in umom. Čiste površine v domu, brez prahu, in svež zrak v prezračenem prostoru nam bodo zagotovo dali nekaj več energije, ampak enako je treba narediti s telesom in prečistiti zastale toksine od zimske pasivnosti in bolj mastne prehrane. Narava nam bo pri tem priskočila v pomoč, ker spomladi ponuja veliko grenke zelenjave, ki čisti naš organizem. Če temu dodamo še kakšno hojo v hribe čez vikend, smo že precej čistejši in polnejši energije. Zdaj je treba prečistiti samo še um. Tako kot obstajajo fizični toksini, obstajajo namreč tudi mentalni. Mogoče se na prvi pogled zdi, da je opravkov veliko – čiščenje doma, čiščenje telesa, čiščenje uma –, ampak dejansko je vse to med seboj povezano, eno pelje k drugemu, ne gre za povsem ločena čiščenja. Ne pozabimo, telo in um sta povezana. Kakršni smo navznoter, se kaže tudi navzven – na naši koži, očeh, drži, domu, delovni mizi, opravljanju nalog itn. Kako torej prečistiti še um? Čist organizem in gibanje sta že naredila polovico dela pri čiščenju uma, druge polovice pa se lahko lotimo s samoopazovanjem in zavestnim spreminjanjem svojih slabih navad, navad, ki škodijo tako nam kot našim bližnjim, svojih negativnih misli, spoprijemanjem s problemi, ki se kar naprej ponavljajo, s problemi, od katerih bežimo, a so na koncu samo še večji. Vse to od nas zahteva nekaj napora, ampak izplača se – pelje nas k prebujenosti, fizični in mentalni.

Pomlad je čas, ko se zemlja prebuja, je čas rasti, preizkušanja novih sposobnosti, opuščanja starih nefunkcionalnih vzorcev delovanja in začetek novega načina življenja. Te značilnosti se pozitivno odražajo tudi na nas, zato dajmo čas in priložnost spremembam, ki nas bodo izboljšale.

Maja S. Gržan, absolventka psihologije, opravlja prakso v IRI Ljubljana